Prejšnji teden so se zvrstili številni usklajeni protesti po vsej Evropi, ki so pozivali h koncu nadaljnjega oboroževanja in vojne v Ukrajini. Protesti so potekali v Veliki Britaniji, Franciji, Italiji, na Portugalskem, v Nemčiji, Belgiji itd. Shodi so odraz naraščajočega strahu pred stopnjevanje konflikta ter nezadovoljstva širšega prebivalstva z vse večjimi vojaškimi izdatki in pošiljanjem orožja v Ukrajino.
Na tisoče ljudi je korakalo po središču Londona, kjer so zahtevali, konec eksalacije in resna pogajanja za zaustavitev spopadov in ubijanja. Protestirali so tudi proti NATU in vse večjim vojaškim izdatkom, za katere na koncu dneva plačujejo delavci in delavke, ki se jim je življenjski standard že tako drastično poslabšal.
Protesti so potekali tudi v več kot 120 italijanskih mestih. Začelo se je v petek s 24-kilometrskim pohodom od Perugie do Assisija. Več tisoč ljudi se je zbralo v Firencah, Bologni in Rimu ter drugih večjih mestih. V Genovi so pristaniški delavci v pristanišče pripeljali na tisoče ljudi, kjer so pod sloganom “Abbassare le armi, alzare i salari” protestirali proti pošiljkam orožja v Ukrajino. Italijanski organizatorji, pod vodstvom CGIL in drugih sindikatov, mirovnega gibanja in katoliških organizacij ocenjujejo, da je po vsej državi marširalo najmanj 100.000 ljudi.
V Bruslju je najmanj 3000 ljudi iz sindikatov in mirovnih gibanj v nedeljo protestiralo proti vojni v okviru platforme Evropa za mir in solidarnost, ki jo sestavlja več kot 60 organizacij, vključno z mirovnimi gibanji, sindikati, nevladnimi, podnebnimi in begunskimi organizacijami. Protesti so potekali tudi v Franciji, Španiji in na Portugalskem. Tudi tu se je protestiralo proti NATU, oboroževanju in stopnjevanju vojne.
V Berlinu se je zbralo več kot 50.000 ljudi, kjer je bila sestava shoda, tako kot drugod, mešana. Za shod se je poskušalo mobilizirati več skrajnih desničarskih organizacij, vendar so jih udeleženci shoda sprejeli s transparenti “No peace with the AfD” in “Solidarity not racism – Refugees welcome – take in Russian deserters” ter slogani “Nazis piss off”.
Kljub številnim protestom, pa parlamentarne levice ni zares na vidiku. Umik nekaterih organiziranih sil levice pred sodelovanjem in gradnjo protivojnega gibanja temelji na prilagajanju provojni politični ofenzivi, bodisi z neposredno kapitulacijo, bodisi posredno z nominalnim protivojnim stališčem, a ne ukrepanjem v skladu z njim. Toda ravno takrat, ko je boj tako oster, bi se morala levica postaviti pokonci in organizirati protivojno ofenzivo …
Kljub temu so tej protesti eden izmed prvih korakov upora proti zadušljivemu provojnemu konsenzu, ki prevladuje med državami imperialističnega centra (predvsem pri članicah zveze NATO). Vendar pa je v nevarnih mesecih, ki so pred nami, treba gibanje nujno razširiti in poglobiti. Le to lahko predstavlja glavno silo, ki stoji proti zastrašujočemu zdrsu vojne v Ukrajini v neposreden spopad velikih sil.
V času vse večjega pomanjkanja ne rabimo še več pušk, tankov, vojaških baz in stopnjevanje konflikta, ampak boljše delavske standarde, višje plače ter napredno stanovanjsko in okoljsko politiko. Na koncu dneva so delavci tisti, ki bodo nosili breme vsake vojne. Mobilizacija delavskega razreda proti svojemu vladajočemu razredu je edino učinkovito sredstvo za zoperstavljanje vojni in njeni ceni. Glavni sovražnik torej ostaja doma.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega