Kot je poročal tovariški portal Fronta.org, je Evropska komisija oblikovala za delavstvo potencialno izjemno škodljivo uredbo o delovanju enotnega trga EU v kriznih razmerah, ki med drugim ostro posega v pravico do stavke. Več pa v spodnjih alinejah oz. v samem zapisu (https://bit.ly/3LrQVMF).
“Evropska komisija bo naslednji ponedeljek širši javnosti predstavila zakonodajalno iniciativo Instrumenti enotnega trga za krizna stanja (SMEI). Z njo želi »vzpostaviti fleksibilen in transparenten mehanizem za hiter odgovor na izredne situacije in krize, katere ogrožajo delovanje enotnega trga«. SMEI sestavlja več ukrepov, ki so namenjeni zagotavljanju koordiniranega, solidarnega in enotnega odziva EU na krize z namenom zaščite enotnega trga.
Načrtovani predlog je prišel do medijev in novinarjev, ki pozorneje spremljajo Bruseljsko birokracijo. Po poročanju Euroactiva SMEI predvideva široke posege, ki bi EU v času krizne situacije omogočile direktne posege v trg. Z drugimi besedami, predlog legalizira in centralizira ukrepe, s katerimi so zadnja desetletja poskušali reševati evropsko ekonomijo. A kot smo se naučili v teh desetletjih, in prej, ni vsaka intervencija v trg koristna delavcu, niti njegovim interesom.
Žal je tako tudi s temi ukrepi. Evropska sindikalna centrala ETUC opozarja, da bo SMEI direktno posegel v obstoječ zakonski okvir, ki regulira evropski enotni trg. Ta okvir določa, da je pravica do stavke ena od temeljnih in najpomembnejših mehanizmov zaščite delavskih pravic. Nasprotno ukrepi SMEI omogočajo kršenje te pravice: omogočajo da se stavko razglasi za »krizno situacijo«, kar dovoli EU, da jo prekine in s tem povrne nemoteno delovanje enotnega trga.”
…
Ta primer še enkrat več priča o tem, da Evropska unija ne deluje po željah in potrebah v njej živečega delavstva, ampak da je v prvi vrsti kapitalistični projekt njenega centra, ki je v svojem bistvu nedemokratičen. O tem smo podrobneje pisali že v eni izmed preteklih objav, katere poante povzemamo spodaj (v celoti dostopno na https://bit.ly/3LuGnfG).
Med tvorci javnega mnenja, od levo liberalnih »javnih intelektualcev« do konzervativnih ministrov, vlada konsenz, da je EU civilizacijski dosežek in praktičen izraz ideje o miru in sodelovanju na stari celini. Kdorkoli skruni to idealno sliko, je takoj etiketiran kot nacionalist, populist, avtoritarec, z eno besedo “evroskeptik”.
V prvi vrsti pa gre pri EU za gospodarski projekt, ki služi predvsem kapitalističnemu razredu, ki ima v lasti ključne industrije v državah evropskega centra. Pri tem je celotna struktura EU-ja izrazito nedemokratična! Njen politični ustroj pomeni velik korak nazaj celo v primerjavi z meščansko parlamentarno demokracijo, ki je v veljavi v državah članicah. Evropska komisija je kot izvršna oblast zelo močna, hkrati pa podvržena le zelo šibkemu nadzoru brezzobega Evropskega parlamenta. Z evrom kot skupno valuto upravlja evroskupina, neformalno združenje ministrov, ki nima podlage v evropskem pravu. Monetarno politiko pa vodi Evropska centralna banka, ki se v imenu finančne stabilnosti sklicuje na svojo neodvisnost.
Države centra EU iz (pol)perifernih, kamor spada tudi Slovenija, črpajo poceni delovno silo, jug in vzhod Evrope, pa uporabljajo za to, da negativne okoljske vplive prelivajo iz lastnih »zelenih prestolnic« na osiromašene kraje na robu Evrope. Vse skupaj spremljajo visokoleteče besede o evropskih vrednotah, standardih in civilizaciji.
…
Če kot delavci nismo pripuščeni k odločanju, si moramo to pravico vzeti sami. Pri tem je naše najmočnejše in najučinkovitejše orožje za doseganje sprememb na delovnem mestu in širše prav stavka, zato nam jo številni oblastniki – tako kapitalisti, kot državniki – želijo zamejiti. V zadnjem času delavke in delavci v Sloveniji ter po svetu vse bolj izkazujejo pripravljenost na boj (https://bit.ly/3eXqSAR), med drugim tudi politični; torej tisti, ki presega posamezna delovna mesta in si prizadeva za širše družbene spremembe (https://bit.ly/3eWNph7). Prav na ta način, povezani in enotni, lahko delavke in delavci ne zgolj ubranimo našo pravico do stavke, ampak si izborimo nove ter v končni točki spremenimo sam družbeni ustroj, da bo končno služil potrebam ljudi ob upoštevanju okoljskih planetarnih meja.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega