V petek smo se udeležili zaprtja razstave Mohammada Sabaaneha, palestinskega ilustratorja, predavatelja in aktivista iz Dženina. Postavljena je bila dobra dva tedna v mariborskem prostoru umetnosti in participacije Obrat. Organizirala jo je Pekarna Magdalenske mreže.
Sabaaneh je karikaturist, ki na tem področju deluje že od leta 2002. V svojih delih raziskuje tematike upora, identitet in pravičnosti. Riše za več palestinskih in tujih časopisov, splošno je priznan tudi kot prvi palestinski umetnik stripa. Izdal je štiri knjige, ki so bile prevedene v osem jezikov. Za svoje delo je prejel številne nagrade.
Skozi razstavo nas je popeljala Urška Breznik iz Pekarne Magdalenske mreže. Najprej smo se ustavili pred umetninami z linorezom. “Mohammad je bil, tako kot ogromno palestinskih moških, tudi sam v izraelskem zaporu. Zaprt je bil zaradi svojih karikatur, izraelska vojska je zasegla njegova dela. V zaporniški celici so zaporniki v stene z nohti izrezovali svoja imena. Od tod potem ideja za uporabo linoreza.” V izraelskih zaporih je od 7. oktobra naprej stanje še hujše.
Za osnovo ilustracij pogosto uporablja dejanske fotografije, je dejala pred delom, ki prikazuje izraelski tank. Na linorezih je bil upodobljen še palestinski moški s fračo, plesalka dabk, otroci, ki se s toboganom spuščajo preko apartheidovskega zidu in Božiček, ki se sprehaja po zidu.
Poigrava se s simboli palestinske kulture ob tem pa preizprašuje pogostost uporabe zahodnih simbolov v delih palestinskih umetnikov. Zakaj bi uporabljali zahodne simbole, ko pa ima Palestina toliko svojih lastnih in prav tako močnih simbolov? Včasih se jih tudi sam posluži, predvsem zato, da bi palestinsko kulturo približal zahodni publiki. Na razstavi je bila na primer njegova verzija Picassove Guernice, ki pa je namesto s simboli španske državljanske vojne, polna palestinskih podob. Osel, ptica, ključi, zaporniška celica, trpljenje.
Ti simboli se pojavljajo tudi v njegovih drugih delih. Ključi Palestincem predstavljajo upanje, da se bodo nekoč vrnili domov. Urška Breznik je pojasnila, da simbol ptice izhaja iz življenja v izraelskem zaporu. Nemalokrat so namreč v zaporniške celice padli ptičji mladiči, ki niso znali leteti. Zanje so potem skrbeli zaporniki, jih hranili in jim pomagali, da so se naučili leteti ter na koncu odleteli v svobodo. Gre za močan simbol človečnosti in solidarnosti, ki pride na plano v najbolj temnih trenutkih življenja.
Razstavljena dela izžarevajo realnost življenja Palestink in Palestincev, nabita so s celim spektrom čustev. Od obupa in neprespektivnosti noseče Palestinke, ki v trebuhu namesto otroka nosi smrt in trpljenje, pa do upanja, ptice, ki svojim mladičem preda ključ.
Ob zaprtju razstave so prodajali originalna razstavljena dela, zbrana sredstva od reprodukcij njegovih del pa bodo namenjena družini iz Dženina na Zahodnem bregu. Na dogodku so bili na voljo tudi plakati gibanja Artists against Apartheid, zbrana sredstva so bila namenjena organizaciji Medical Aid for Palestinians.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega