Danes z vami delimo nekaj odstavkov iz publikacije z naslovom Marš iz šole! Kritično o militarizaciji v šolstvu, ki so jo pripravili učitelji in učiteljice, ki se združujejo pod imenom Učitelji proti vojni. Opozarjajo na vse večjo prisotnost vojaških in varnostnih vsebin v šolskem prostoru in odpirajo kritičen premislek o njihovih posledicah za učitelje, učence in celoten vzgojno-izobraževalni sistem.
• • •
Vzgoja in izobraževanje (VIZ) je eden temeljnih sistemov reprodukcije sodobne družbe. Šola bi morala mladim predvsem zagotoviti pridobitev ključnih veščin in kritičnega razmišljanja, ki jih potrebujejo v sodobni družbi. Kot predpogoj za to morajo v tem procesu izobraževalne institucije ohraniti avtonomijo, da lahko prilagajajo vzgojno-izobraževalne vsebine glede na spreminjajoče se potrebe družbe in mladih. Vendar pa poseg neoliberalne oz. tržne logike s pomočjo državne oblasti v šole počasi uničuje to avtonomijo in šolske prostore uporablja izključno kot valilnice za trg dela. Temu procesu neoliberalizacije šol se je pred kratkim pridružila še ideja militarizacije.
• • •
Slovenska vojska (SV) in Ministrstvo za obrambo (MORS) promovirata poklic vojaka na raznih šolskih dogodkih, modul Postani vojak za en dan pa se zaradi poudarjenega domoljubja in varnostnih tem pogosto izvaja v okviru sklopa obveznih vsebin aktivnega državljanstva. Vojaške in varnostne teme so predstavljene kot samoumeven del vzgojno-izobraževalnega procesa, šola pa se iz prostora kritičnega mišljenja in emancipacije vse bolj spreminja v prostor promocije vojaških institucij. Slovenija z navdušenostjo sprejema zahteve zveze Nato in se zavezuje k namenjanju vsaj 5 % bruto domačega proizvoda za vojsko letno. Slovenija se je sicer do leta 2030 kot manjša država zavezala k 3 % BDP, kar bo pomenilo približno dve milijardi evrov. Ti zneski so še posebej alarmantni, ko hkrati na vsakem koraku poslušamo, kako zmanjkuje državnih financ za javno zdravstvo, šolstvo, za pokojnine in gradnjo javnih stanovanj, zaradi česar se moramo sprijazniti z upadajočim in vedno manj dostopnim življenjskim standardom. Vidimo lahko tudi, da je zaradi zviševanja državnih sredstev za vojsko zapostavljena skrb za okolje, povečuje pa se tveganje za naravne katastrofe. Soočamo se z vse pogostejšimi poplavami, pozebami, požari in uničujočimi sušami, naša državna prioriteta pa je očitno še večje nabavljanje oborožitvenih sistemov na račun uničevanja okolja. V naši neposredni bližini, 100 km zahodno od slovenske meje, se nahaja skladišče jedrskega orožja, kar pomeni, da je tudi naše območje lahko kaj hitro življenjsko ogroženo.
• • •
Država vlaga v vojsko in oboroževanje denar, ki je denar nas, delavk in delavcev, čeprav se o tem nismo odločili sami in nikakor ni v našo korist. Z vrha Nata je prišla zahteva po 5 % BDP za vojsko, ki jo je država sprejela, čeprav to pomeni rezanje vseh socialnih storitev, poslabšanje življenjskega standarda delovnih ljudi in povečanje neenakosti v družbi. Pravijo, da primanjkuje denarja za učiteljice, vzgojiteljice, kuharice, čistilke, vzdrževalke in vse druge delavke in delavce, medtem ko peščica domačih bogatašev in tuja podjetja profitirajo na militarizaciji ekonomije in družbe. Čeprav se mi nismo odločili za vojne, bodo na koncu naše otroke, naše učenke in učence poslali na tuje fronte, kjer bodo ali umrli ali sodelovali pri ubijanju tujih otrok.
• • •
Slovenska vojska za mlade organizira brezplačne vojaške tabore, dneve odprtih vrat v vojašnicah, deli promocijska gradiva in predstavlja vojaško opremo, kjerkoli le lahko. Ministrstvo za obrambo na kariernih sejmih (npr. Informativi) promovira poklic vojaka oz. vojakinje kot varno redno zaposlitev v primerjavi z ostalimi zaposlitvenimi možnostmi za mlade, ki so pogosto prekarne (najpogosteje delo prek študentske napotnice ali s.p.-ja). Poleg tega Slovenska vojska in MORS sodelujeta pri financiranju določenih izobraževalnih aktivnosti, štipendij in drugih oblik podpore, s čimer krepita svojo prisotnost in prepoznavnost med mladimi. Posebej izpostavimo vojaške štipendije, ki so lahko do štirikrat višje od primerljivih državnih ali kadrovskih štipendij. Dijakinjam in dijakom ponuja tudi do 592,80 evra mesečno, medtem ko lahko medicinski tehniki dobijo kadrovsko štipendijo kvečjemu v vrednosti 150 evrov.
• • •
Militarizacija ne vpliva zgolj na vključevanje vojaških vsebin v učne načrte in promocijo vojske mladim, temveč korenito spreminja tudi delo, položaj in vlogo učiteljic in učiteljev. Najbolj izrazit vidik procesa militarizacije za učitelje je spodkopavanje pedagoške avtonomije. Ko država od zgoraj navzdol predpiše obvezne domoljubne ali vojaške vsebine, se prostor za učiteljevo samostojno snovanje pouka drastično zoža. V ubeseditvah, kot sta »državljanska in varnostna odpornost« ter »odgovorno ravnanje v primeru kriz«, ni več veliko prostora za kritično razmišljanje in poglobljeno analizo tega, kaj je država, ali je ogrožena in kaj jo ogroža. Učiteljice in učitelji se v takšnem okolju vse pogosteje srečujemo s pritiski, ki vodijo v samocenzuro. Ko želimo v razredu odpreti občutljive tematike, kot so geopolitične napetosti, notranje politike, gradnja miru ali premislek o vojaški propagandi, se znajdemo v nezavidljivem položaju. Nejasna meja med spodbujanjem domoljubja in promoviranjem militarizma ustvarja ozračje, v katerem se učitelji pogosto raje odpovemo odprtemu dialogu, da bi se izognili morebitnim konfliktom z vodstvom šole, starši ali vsakokratno državno oblastjo.
• • •
Naraščajoč vpliv vojaških in varnostnih struktur v vzgojno-izobraževalnih institucijah postavlja učiteljice in učitelje, vzgojiteljice in vzgojitelje ter vse ostale delavke in delavce v izobraževalnih zavodih pred resen izziv. Če želimo, da šola ostane avtonomen prostor demokratične emancipacije, solidarnosti in kritičnega mišljenja, morajo pedagoški delavci, starši, mladinske organizacije in širša civilna družba oblikovati jasne in odločne odzive proti normalizaciji vojaške prisotnosti v vzgoji in izobraževanju. Poskrbeti morajo, vojaška propaganda ostane daleč proč od prostora, v katerem se razvijajo učenke in učenci, dijakinje in dijaki.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega