Okoljska kriza

RAZKORAK MED PODNEBNIMI ZAVEZAMI IN KAPITALISTIČNO REALNOSTJO

Poročilo o t.i. “production gap” kaže, kakšna je realnost svetovnega kapitalizma na predvečer podnebnega zloma. Države za leto 2030 načrtujejo več kot dvakratno količino proizvodnje fosilnih goriv, kot bi bila potrebna, da bi bila skladna za omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5°C. Poročilo je pripravil Program ZN za okolje (UNEP) v sodelovanju z nekaterimi raziskovalnimi centri in inštituti. […]

Okoljska kriza

BIDEN NAM NE BO REŠIL PLANETA

V okoljevarstvenih krogih je izvolitev Josepha Bidena požela navdušenje in upanje, saj naj bi se Bidnova administracija resno zavzela za boj proti podnebnim spremembam. K temu, da je Biden postal “zeleni heroj”, so največ prispevali sredinski mediji, ki njegove podnebne načrte predstavljajo kot zelo ambiciozne. V primerjavi z zanikovalcem Trumpom je Biden boljša izbira, v primerjavi z […]

Okoljska kriza

ZELENI KAPITALIZEM NAS NE BO REŠIL

Danes mineva 5 let od podpisa Pariškega sporazuma, s katerim so se države zavezale k znižanju izpustov toplogrednih plinov in omejitvi globalnega segrevanja “znatno pod” 2,0°C. A globalni izpusti toplogrednih plinov še naprej naraščajo. Od leta 2015 je bilo v ozračje spuščenih milijarde ton ogljikovega dioksida. Lansko leto smo presegli mejnik 410 delcev C02 na milijon delcev […]

Okoljska kriza

“PRENASELJENOST PLANETA” – zakaj je ta ideja tako škodljiva in kako zelo je popularna?

Ideja, da je za podnebne spremembe (in okoljsko krizo nasploh) kriva prenaseljenost planeta, je ena najbolj razširjenih razlag, kar kaže tudi nedavno objavljena študija. Zakaj ne drži, si poglejte v naši oddaji: bit.ly/399JyIP Kljub temu, da je logično in empirično zavrnjena, pa ima velik vpliv, ki je politično zelo škodljiv. Problem prenasljenosti namreč napotuje k zmanjševanju prebivalstva, […]

Okoljska kriza

EKO-POTROŠNJA ZA REŠITEV ali POGUBITEV PLANETA?

Okoljska kriza je prepogosto uokvirjena v polje potrošniške izbire. Ustaljene razlage nas napeljujejo k nebrzdani potrošnji kot ključnemu vzroku za okoljsko krizo. Iz tega sledi, da je najučinkovitejša stvar, ki jo lahko naredimo za okolje, sprememba naših individualnih potrošniških navad. Toda interakcija človeštva z naravo ni stvar individualnih odločitev. V kapitalističnem produkcijskem načinu se peščica ljudi odloča […]