Okoljska kriza je prepogosto uokvirjena v polje potrošniške izbire. Ustaljene razlage nas napeljujejo k nebrzdani potrošnji kot ključnemu vzroku za okoljsko krizo. Iz tega sledi, da je najučinkovitejša stvar, ki jo lahko naredimo za okolje, sprememba naših individualnih potrošniških navad.
Toda interakcija človeštva z naravo ni stvar individualnih odločitev. V kapitalističnem produkcijskem načinu se peščica ljudi odloča o tem, kaj, kako in koliko se bo proizvajalo. Ta manjšina ne sedi in čaka, da se potrošniki odločimo, kaj bomo v družbi proizvajali, pač pa konstantno ustvarja povpraševanje po izdelkih, ki bodo prinesli največ profitov, ali pa nam potrebne dobrine proizvaja in prodaja na popolnoma netrajnosten način.
Konstano osredotočanje na naše “individualne ogljične odtise” zakriva, kje je vir (in razlog) večine emisij toplogrednih plinov. V proizvodnji. To pa upravljajo kapitalisti in ne delavci.
Tudi o tem v naslednji oddaji rdeče pese jutri ob 18:00.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega