Danes je stavkalo več kot 2000 voznikov Uberja na Hrvaškem. Ugasnili so aplikacijo, nekateri so se podali pred sedež podjetja na Delavski ulici v Zagrebu. Učinkovitost stavke dokazujejo že poročila o motnji delovanja aplikacije v času stavke in velikem pomanjkanju voznikov. Povod zanjo je bila zakasnitev izplačila s strani podjetja. Slednja se ni zgodilo prvič, ampak se je v zadnjem času redno ponavljala. Ker delavci v platformnemu poslovnem modelu – katerega pionir je prav Uber – nosijo bistveno več stroškov dela, se vsaka zakasnitev z že tako preskromnim plačilom še toliko bolj pozna.
O tem in ostalih, za delavstvo slabih, vidikih platformne ekonomije smo že pisali:
“S samo naravo poslovnega modela namreč takšne platforme ustvarjajo izrazito konkurenčne odnose med delavkami in delavci, ki hitro začno drug na drugega gledati kot na tekmece v bitki do dna. Vsa “inovativnost” in “naprednost” tovrstnih platform se skriva v prelaganju stroškov in odgovornosti na brezpravne in nezaščitene voznike. Delavec tako nosi še stroške svoje opreme (avto) in njenega vzdrževanja, kar običajno počne kapitalist. Tako povišana stopnja izkoriščanja za podjetja pomeni višje dobičke, za delavce pa slabše delovne pogoje in uvajanje “človek človeku volk” odnosov, ki onemogočajo kolektivno delavsko organiziranje. Algoritemski nadzor prek aplikacije je za voznike še hujši in bolj vseprisoten kot nadzor šefov.” (več na https://tinyurl.com/39afrwmb)
Platformna ekonomija ni škodljiva le za neposredno prizadete delavke in delavce temveč za celotno družbo. Delavski standardi na periferiji trga delovne sile mnogokrat namreč slikajo jutrišnji položaj celotnega delavstva. Tudi zato je ključno, da se tudi na tem področju delavci organiziramo!
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega