Novica iz posnetka pogovora med ministrom Vizjakom in tajkunom Petanom je podobna novici, da je ptič poletel z veje in se nekomu posral na glavo. Naravno dejstvo. Skoraj.
Liberalni establishment se znova zgraža nad ekscesi SDSovcev, vendar pa Vizjakova “modrost” o davkih ni noben eksces. Je samo ilustracija, kako se v resnici obnaša vladajoči razred. Kapitalisti, politične elite, finančniki, rentniki. Takšnih ali drugačnih političnih barv, v Sloveniji in po svetu, danes, nekoč in v prihodnje. Vedno isto. Nekateri morda bolj uglajeno, drugi brutalno odkrito. Ne le, da ne plačujejo davkov, pišejo si zakone po svoje, služijo z oderuškimi najemninami, uničujejo naravo, siromašijo ljudi in si prisvajajo tisto, kar so delovni ljudje ustvarili. Čeprav se kažejo kot najhujši konkurenti, so – kadar lahko kaj pridobijo na račun ljudstva – v resnici najboljši prijatelji.
Večina ljudi to vsaj intuitivno razume in zato le zamahne z roko. Čeprav pravilno ocenjujejo, kako stvari stojijo, pa je večinski odziv ciničen, vdan v usodo. Češ – tako pač je in nič ne moremo. Nekateri pa si rečejo, kot pravijo čez lužo, “If you can’t beat them, join them”.
Toda možen je tudi drugačen odziv: res je, vsi so bolj ali manj isti, toda takšni so, ker jih sistem dela take. Nad vladajočim razredom se zato moralno ne zgražajmo, ne bodimo sprijaznjeni z njihovim delovanjem – odpravimo ga!
Odprava vladajočega razreda pa pomeni odpravo pogojev, ki jim omogočajo njihov položaj: razlastitev, ukinitev zasebne lastnine produkcijskih sredstev in demontaža kapitalistične države, ki te pogoje ščiti.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega