Monopoly je znana družabna igra, skozi katero smo bili mnogi pitani z glavnimi vrednotami, ki jih spodbuja kapitalizem – pohlep, brezobzirni individualizem v imenu “podjetnosti”, privoščljivost ob nesreči drugega in nenazadnje dejstvo, da se bogati lahko izognejo zaporu. A igra ima drugačne, antikapitalistične začetke.
Leta 1903 jo je izumila Lizzy Magie, ameriška feministka, ki je zaslovela z objavo časopisnega oglasa, v katerem se je ponujala kot “mlada ameriška sužnja”, s čimer je želela opozoriti na podrejeni položaj žensk v družbi. Monopoly si je zamislila kot družabno igro, ki bi opozarjala na nepravičnost sistema, kjer lastniki zemlje in kapitala “zmagajo” z obubožanjem najemnikov in delavcev. Da bi izpostavila odločilen pomen oblike lastništva nad produkcijskimi sredstvi, je igra v originalu imela dva seta pravil. V verziji “Blagostanje”, so ob vsakem nakupu nove parcele, denar dobili vsi igralci. Igre je bilo konec, ko je igralec, ki je začel z najmanj denarja, svoje premoženje podvojil, zmagali pa so vsi igralci. V verziji “Monopolist” pa so igralci tekmovali v kupovanju nepremičnin, na katerih so svojim naspotnikom zaračunavali najmenino. Zmagal je tisti igralec, ki je uspel bankrotirati vse svoje soigralce. Ni naključje, da je ta druga verzija podlaga za pravila, ki jih poznamo danes.
Zanimiva je tudi zgodba o komercialnem uspehu igre. Magie je svojo igro sicer patentirala, a to ni ustavilo Charlesa Darrowa, ki danes velja za “očeta” Monopolyja. Potem ko je nekoč igro igral pri prijateljih, je rahlo spremenil pravila in patent prodal podjetju Parker Brothers, ki je še danes lastnik igre. Ko je igra zaslovela, je Darrow prodajal zgodbo, da se mu je ideja za Monopoly porodila v sanjah. Magie je opozorila na krajo, a dosegla le, da ji je podjetje Parker Brothers plačalo 500$ nadomestila, medtem ko je Darrow celo življenje dobival delež od prodaje igre. Ta je še naprej vsebovala zgolj monopolistična pravila, še vedno pa so jo oglaševali kot izum takrat brezposelnega Darrowa. Kot rečeno je ta idejo ukradel, a propagandna zgodba o revežu, ki je z briljantnim umom obogatel, je bila za prodajalce kapitalističnih sanj (in družabnih iger) preprosto preveč mamljiva.
Več na: https://bit.ly/3aIpBbs
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega