Na današnji dan pred 77 leti je bila v pravni red nastajajoče povojne socialistične Jugoslavije vpisana splošna volilna pravica za ženske. Narodnoosvobodilno gibanje, katerega pomemben del so predstavljale delavke in kmetice, na čelu s Komunistično partijo Jugoslavije (KPJ), je sicer v skladu s t.i. “Fočanskimi predpisi” že med vojno na osvobojenih ozemljih izvajalo ljudska glasovanja pri katerih so aktivno sodelovale tudi ženske.
Uzakonitev splošne volilne pravice za vse je prispevala k politični emancipaciji žensk, toda v kolikor bi se socialistična revolucija v Jugoslaviji ustavila zgolj pri tem, to pravzaprav niti ne bi bila. V mnogih okoljih, kjer pa so vodilne družbene sile predstavljali elementi (pred)vojnega kapitalističnega razreda in njihovi politični predstavniki od liberalcev do konservativcev, se je v pogledu politične, ekonomske in siceršnje vključenosti delovnih žensk v družbeno življenje, debata zaključila na točki, kjer se je v socializmu šele začela.
Vključitev delovnih žensk na trg delovne sile in vzporedno s tem podružbljanje vzgoje, skrbstva, prehrane in drugih funkcij družbenega življenja, ki so ga poprej skoraj v celoti opravljale ženske, sta prinesli kvaliteten preskok v vsakdanjiku delovnih žensk. Število zaposlenih žensk se je v obdobju med 1939 in 1970 povečalo za 1545 %, njihov delež znotraj vsega delavstva pa je močno presegel tistega v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Franciji in mnogih drugih evropskih državah. Tik pred drugo svetovno vojno sta bila v celotni Kraljevini Jugoslaviji odprta dva oddelka jasli za najmlajše otroke, v povojnem obdobju pa se je v povprečju odpiralo več kot 100 vrtcev in jasli na leto. Ob tem velja omeniti, da je šlo pri veliki večini delovnih žensk za redne zaposlitve za poln delovni čas, iz česar so izhajale polne socialne pravice.
Danes so mnogi izmed emancipacijskih dosežkov pod udarom kapitala, države in nazadnjaških političnih gibanj. Ob njihovi jasni kritiki pa ne smemo pozabiti na tiste segmente vladajočih razredov, ki se javno zavezujejo emancipacijskim politikam, zgolj s ciljem doseganja privatnih političnih interesov in ohranjanja kapitalističnega reda. Njihove interesne organizacije pomagajo pri utrjevanju sistema, ki deluje v skladu s privatnimi interesi in ne družbenimi potrebami. Sistema, ki s pritiski na socialno državo delovne ženske potiska iz javne sfere v gospodinjstva, v revščino in posledično ekonomsko in siceršnjo odvisnost od partnerjev ter družine. Med ženskami namreč znatno narašča delež zaposlenih za delni/polovični delovni čas, kar s seboj med drugim prinaša nižja vplačila v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Posledično se nivo socialnih pravic, ki smo jih deležne, niža.
Takšnim praksam se moramo delovni ljudje v Sloveniji in drugod po svetu postaviti po robu z resnično naprednim bojem. Skupaj moramo nastopiti v boju za enakost, ki pa je lahko uspešen le, če cilja na odpravo sedanjega sistema s privatno lastnino nad produkcijskimi sredstvi in vseh iz tega izhajajočih neenakosti v svetu.
Ob današnji obletnici pa vam v ogled ponujamo tudi oddajo “Resnica o feminizmu”, ki smo jo posneli pred časom: https://www.youtube.com/watch?v=ULsY2WooZXg&t=50s.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega