Pred časom smo že pisali o tem, da so delavci, člani SI Cobas Prato e Firenze, v italijanskem mestecu Campi Bisenzio uspeli preprečiti sodni pregon njihovih sindikalistov (https://tinyurl.com/3dysuh7w). Iz obrambe so delavci in sindikalisti nato prešli v napad in tako na tem območju že več tednov vodijo vse bolj zaostreno stavko v skladišču podjetja Mondo Convenienza.
Gre za podjetje, ki se ukvarja s prodajo in montažo pohištva, pri čemer je konkurenčno predvsem zaradi nizkih cen prodajanih izdelkov in ponujenih storitev (dostava in montaža). Te nizke cene se seveda ne kar magično pojavijo iz nič, ampak so mogoče prav zaradi povečanega izkoriščanja delovne sile. Delo skladiščnikov in dostavljalcev opravljajo večinoma migrantski delavci, katerim osnovne plače ne zagotavljajo preživetja, kar pomeni, da so že v osnovi prisiljeni opravljati nadure, da se sploh prebijejo skozi mesec. Poleg dolgih urnikov in visokega tempa dela pa delavci občutijo še druge pritiske na delovnem mestu (kot recimo to, da so montažerji neposredno finančno odgovorni za morebitne poškodbe dostavljenega pohištva). Med stavko so tako delavci slogan podjetja “naša moč je cena” prikladno popravili v “vaša moč je izkoriščanje”.
Dodatno težavo delavcem predstavlja tudi način zaposlovanja v podjetju. Kljub temu, da je namreč povsem jasno, da opravljajo delo za Mondo Convenienza (ime podjetja je na njihovih uniformah, dostavnih vozilih in vhodu v skladišče), pa niso zaposleni s strani le-tega, ampak prek zunanjega izvajalca. Takšnega načina zaposlovanja, torej “outsourcinga”, se podjetja poslužujejo z namenom zniževanja stroškov delovne sile, saj za te delavce pogosto veljajo drugačni delovni pogoji (kljub temu, da opravljajo enako delo kot redno zaposleni), hkrati pa se podjetja s tem želijo znebiti odgovornosti za morebitne težave na delovnem mestu. Slednje se je zgodilo tudi v tem primeru. Delavci so od podjetja zahtevali (višje) plače, ki bi jim omogočale, da si zagotovijo osnovna sredstva za preživetje že z običajnim 40-urnim delovnikom, da torej niso prisiljeni delati nadur. Podjetje je pogajanja zavrnilo, češ da ne gre za njihov problem, ampak problem zunanjega izvajalca, ki jih zaposluje.
Delavci sindikata Si Cobas so se zato odločil za stavko, svoj boj pa so postopoma zaostrovali in tako zdaj že več tednov tudi blokirajo dostop do samega skladišča. Blokade so eno najučinkovitejših orožij delavstva, saj lahko povsem ohromijo distribucijsko verigo posameznega podjetja, panoge ali celotne ekonomije (https://tinyurl.com/4zj3djrn). Zato se ne gre čuditi, da se je že kmalu po začetku blokad pred skladiščem podjetja pojavila policija. Ne zato, da bi “zagotavljala red in mir”, ampak zato, da s silo odstrani stavkajoče delavce in podjetju omogoči, da se kar čim prej vrne k običajnemu poslovanju. Še enkrat več se je torej pokazalo, da policija ni nevtralen državni organ, ki “ščiti poštene državljane pred barabami”, ampak je njena vloga to, da brani interese kapitala (https://tinyurl.com/ykfpne6x).
Kljub temu, da policijski robokopi nasilno obračunavajo s stavkajočimi delavci in sindikalisti (https://tinyurl.com/rwbknb76), se ti vsak dan znova vračajo pred vhod v skladišče, kjer vztrajno nadaljujejo s svojo blokado. Hkrati se je njihov upor razširil tudi na ostala skladišča podjetja Mondo Convenienza in tako sedaj stavkajo tudi njihovi kolegi v Bologni in Rimu. Prav tako je spodbudno videti visok nivo solidarnosti, ki so ga bili delavci pred skladiščem v Campi Bisenzio deležni. Njihov boj so prišli podpreti delavci tovarne GKN (https://tinyurl.com/347cav83), sindikalni delegati Si Cobas iz celotne regije, delavci drugih podjetji iz industrijske cone in razni lokalni politični aktivisti. In prav takšne oblike solidarnosti, ki prepoznavajo boj drugega kot tudi lasten oz. skupni boj, so tiste, ki omogočajo vzpostavitev širšega gibanja, ki bo kapitalističnemu izkoriščanju enkrat za vselej naredilo konec!
Podrobneje o stavki na spodnjih povezavah:
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega