Uničujoči požari v južni Kaliforniji, ki so po tej najštevilčnejši ameriški zvezni državi divjali praktično cel januar, so zahtevali najmanj 29 smrtnih žrtev. Trideset ljudi še zmeraj pogrešajo. Kljub trudu tamkajšnjih gasilcev so ognjeni zublji na dnevnem nivoju uničevali gozdove, kmetijske površine in domove. Zakaj so požari trajali tako dolgo in kakšno vlogo so imeli pri tem privatni interesi kapitala?
V požarih je bilo popolnoma uničenih najmanj 16 tisoč objektov, svoje domove je moralo zapustiti okoli 200 tisoč ljudi. V polnosti so razkrili gnijočo naravo kapitalizma v njegovi najbolj razviti obliki. Odsotnost družbenega planiranja, propadajoča in osiromašena javna infrastruktura in zmeraj bolj vidne posledice okoljskega zloma.
Po prvotnih vžgih, katerih razlogi še niso v polnosti raziskani, najverjetneje pa je šlo pri njih za kombinacijo človeških in naravnih faktorjev, se je ogenj pričel z veliko hitrostjo širiti. K temu sta odločilno prispevala dva faktorja. Močni puščavski vetrovi imenovani tudi Santa Ana, ki so razpihovali ogenj in ekstremno vroče ter sušno poletje 2024. Slednje je obsežna območja na jugu Kalifornije spremenilo v idealno gojišče za požare, ki so izbruhnili nekaj mesecev kasneje.
Lanski julij je bil v Kaliforniji najbolj vroč mesec v zgodovini merjenj temperature. Povprečna mesečna temperatura je takrat znašala kar 27,3 stopinje celzija. Takšne ekstremne temperature ob skoraj popolnem pomanjkanju padavin so izsušile rastlinje, zaradi česar so tla postala mnogo bolj vnetljiva. Vse to je neposredna posledica okoljske krize, katere glavno gorivo predstavlja kapitalistični produkcijski sistem utemeljen na zasledovanje privatnih interesov ob popolnem ignoriranju okoljskih zmožnosti planeta in družbenih potreb.
Ko so ognjeni zublji pričeli požirati prve kvadratne kilometre površin je prišla na plano popolna osiromašenost sistema zaščite in reševanja. Celotna gasilska uprava okrožja Los Angeles je imela ob začetku gašenja in reševanja na voljo zgolj 83 popolnoma opremljenih vozil za gašenje. Za primerjavo naj povemo, da ima Gasilska brigada Maribor, na območju katere živi približno 100 krat manj prebivalk in prebivalcev na voljo šestnajst polno opremljenih vozil za gašenje. Da ob tem sploh ne omenjamo množice dobro opremljenih in izurjenih prostovoljnih gasilskih društev, ki v Sloveniji prav tako znatno prispevajo k požarni in siceršnji varnosti.
Takšna osiromašenost javnih storitev je plod zavestnih političnih odločitev in koncentracije kapitala v rokah ozke elite. Županja Los Angelesa, demokratka Karen Bass je aprila 2024 predložila in izpeljala obsežne proračunske reze na področju financiranja gasilstva. Letna sredstva namenjena za losangeleški gasilski oddelek je skrčila za več kot 17 milijonov dolarjev, na drugi strani pa je losangeleška policija po rebalansu mestnega proračuna prejela za 126 milijonov dolarjev več denarja. S tem je jasno začrtala in utrdila družbene prioritete vladajočega sloja. Več za orožje, manj za reševanje.
Dodatno težavo pri zagotavljanju zadostne opreme za normalno funkcioniranje javnih storitev vezanih na zaščito in reševanje pa predstavljajo vse višje cene tovrstne opreme in vedno večje zamude pri njeni dobavi. To dvoje pa je je neposredno povezano z monopolističnimi tendencami kapitalizma.
Trg gasilske opreme v ZDA skoraj v polnosti nadzoruje korporacija REV Group. Več kot 65 % vseh gasilskih vozil prodanih v ZDA prihaja iz njihove proizvodnje. Število gasilskih vozil, ki jih omenjena korporacija izdela na letni ravni pa še zdaleč ne zadošča družbenih potrebam, zato prihaja do konkurenčnega boja med različnimi gasilskimi oddelki in postajami za omenjena vozila, katerih cena pa zaradi tega leti v nebo. Samo v zadnjem desetletju in pol se je tako povprečna cena gasilskega vozila dvignila za več kot 370 %. Dobički pripadejo lastnikom kapitala, družbene posledice njihovega delovanja pa trpimo vsi ostali.
Požari v Los Angelesu in njihovo neuspešno krotenje so še enkrat več osvetlili vse krize sodobnega kapitalizma. Na nas je, da jih z lastno aktivacijo in bojem za kvalitetne javne storitve, za demokratično družbeno planiranje in za kolektivno lastništvo nad produkcijskimi sredstvi, s skupnimi močmi presežemo in ustvarimo boljši svet.
En svet, en boj!
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega