Premogovnik Velenje je proti sindikalistu Asmirju Bečareviću sprožil postopke krivdne odpovedi zaradi domnevnih kršitev navodil zdravnice med bolniško odsotnostjo. Vsem je jasno – marsikdo od nas pa je tudi že izkusil, kako šefi izkoristijo bolezen za obračunavanje – da se vodstvo rudnika želi znebiti za njih motečega zaposlenega in zgolj izkorišča “priliko”, ki se jim je ponudila. Asmir potrebuje solidarno podporo vseh nas.
V Premogovniku Velenje je dolgo deloval sindikat, ki je bil podaljšek uprave, ne pa kolektivna obramba delavcev. Rumeni sindikat je prej škodoval kot koristil zaposlenim, poznan pa je tudi po nazadnjaških stališčih do opuščanja rabe premoga.
Asmir je z nekaterimi kolegi ustanovil nov sindikat, SDRES, ki je z iskrenim bojem za delavsko stvar pridobil precej podpore in članstva. A sta uprava premogovnika in rumeni sindikat SDRES-u ob vsaki priliki pod noge metala polena …
Za dokončni obračun z vodjo delavskega sindikata so izkoristili Asmirjeve zdravstvene težave in ga obtožili kršitve omejitev na bolniški, čeprav je imel Asmir zaradi svojih težav dovoljene izhode. Sprenevedanje nima smisla. Če Asmir ne bi bil izpostavljen sindikalist, se uprava niti za trenutek ne bi ukvarjala s tem, kaj počne na bolniški.
Napad na Asmirja zaradi sindikalnega udejstvovanja je napad na vse sindikate, na vse delavce in na njihovo pravico do obrambe pred kapitalističnim izkoriščanjem.
Šefi vedno prežijo za najmanjšo napako, ki bi jo lahko izkoristili za obračun z “motečim elementom”. V nekaterih podjetji, kot je npr. Lidl, pa je sistem naravnan tako, da so delavke stalno v prekršku in kapital vedno lahko igra na karto kršitev, ko se nekoga želi znebiti ali otresti.
Edini protistrup je kolektivna podpora sodelavk in sodelavcev, ki morajo podpreti in braniti najbolj izpostavljene delavske borke in borce. Takšna podpora žal ni samoumevna, zato jo je treba poskušati zgraditi. Drugi princip, ki ga velja upoštevati, je “svetniško življenje” najbolj izpostavljenih: da posameznik sistematično pazi na to, da kapitalu ne ponudi možnosti za napad – a ne bodimo naivni, če ga ni, si ga pa šefi prav lahko tudi izmislijo ali podtaknejo.
Samo v zadnjih nekaj letih je mogoče našteti več kot deset primerov delavk in delavcev, ki so se postavili za delavsko stvar – in sta jih kapital ali država prav zato vrgla na cesto ali pa to vsaj poskušala. Večinoma jim je to uspelo, razen takrat, ko so napadenega podprli drugi delavci, sindikati in ostale napredne delavske organizacije.
Delite objavo in vsaj simbolično pokažite Asmirju ter vsem drugim delavkam in delavcem, ki so bili zaradi sindikalnega združevanja vrženi na cesto ali napadeni, da niso sami! Asmir, drži se!
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega