ITALIJA: NE LEVO, NE V SREDINO, SKRAJNO DESNO

Napovedana zmaga skrajno-desne koalicije na včerajšnjih parlamentarnih volitvah v Italiji daje desnici v Evropi nov zagon. Ob najnižji udeležbi po drugi svetovni vojni (glasovalo je le 64% upravičencev) ima koalicija s stranko Fratelli d’Italia (Bratje Italije, ki je dosegla okoli 23% glasov) na čelu, po dosedanjih podatkih, približno 44% vseh glasov.

Nova koalicija prihaja po odstopu Maria Draghija, o čemer smo že pisali pred kratkim: https://bit.ly/3SCaHaz

Draghi je po politični krizi leta 2021 dobil nalogo sestaviti tehnično vlado, ki naj bi vladala do rednih volitev 2023. Kot zadnja rešilna bilka je užival široko podporo, od »leve sredine« Partito Democratico, sredinskih Italia viva, do desnice Salvinija in Berlusconija ter “antipolitičnega” gibanja petih zvezd MS5. V prvi vrsti pa je bil Draghi ljubljenček EU tehnokracije in medijskega establišmenta.

Njegova t.i. »vlada narodne enotnosti« si je zadala nalogo izvesti »strokovno« podprte strukturne reforme, ki pa so se izkazale zgolj za nadaljevanje iste smeri, ki je Italijo pripeljala v kronično nestabilnost. Tako kot drugi liberalni in sredinski politični projekti je tudi Draghijeva vlada bila popolnoma neprimerna za reševanje minimalnih in nujnih reform, ki jih zahteva ali objektivna okoljska kriza ali delovni razredi, ki za vse krize največ plačujejo.

Kar je Draghijevi vladi, kljub svojim kompetencam, zares uspelo, je nadaljnji zdrs (srednje) levih alternativ v desno in okrepitev skrajne desnice, na kar nakazuje tudi zmagovita koalicija včerajšnjih volitev. Novo skrajno-desno koalicijo bodo sestavljale 3 stranke. Na čelu koalicije je fašistična stranka Bratje Italije, ki jo vodi Giorgia Meloni in bo po vsej verjetnosti tudi nova premierka. Meloni je svojo politično kariero začela pri stranki Movimento Sociale Italiano (MSI), ki so jo leta 1946 ustvarili fašisti, torej direktni nasledniki poraženega Mussolinijevega režima. Meloni je tudi znana po nasprotovanju vrnitvi Narodnega doma v Trstu v slovenske roke ter zavzemanju za kazenski pregon vseh, ki ugovarjajo zavajajočemu italijanskemu narativu o fojbah.

Koalicijo bosta sestavljali še Lega Mattea Salvinija in Forza Italia Silvija Berlusconija, ki občutke nezadovoljstva volilcev, ob nenehnih krizah kapitalizma, usmerjajo v priseljence in ostale družbene manjšine. Medtem pa je dejstvo, da mnogi mediji še vedno označujejo koalicijo, v katerem prevladujeta dve fašistični stranki, kot “desno sredino” (https://bit.ly/3f9SxP4), odličen primer političnega mainstreaminga radikalne desnice.

Ob dolgem manku kakršnekoli vsebinske alternative EU tehnokraciji je v Italiji moč opaziti tudi izrazito apolitičnost. Tokrat se je volitev udeležilo približno 64% upravičencev. Volilna udeležba je za 10% nižja od volitev leta 2018 in je tako najnižja po nastanku Italijanske republike po drugi svetovni vojni. Število ljudi, ki so s trenutnimi strankami razočarani se torej veča, hkrati pa sta prav stranki, ki sta Draghijevo tehnokratično vlado zrušili (Gibanje petih zvezd (MS5) in Fratelli d’Italia), pridobili največ glasov.

“Italija je eden najbolj očitnih zgledov, kako stranke sredinskega konsenza (od leve-sredine do desne-sredine) ne zmorejo administrirati kapitalističnih protislovij, ki države mečejo iz enega kaosa v drugega. Čeprav na terenu obstaja protisistemska levica – o njenih bojih skušamo redno poročati –, pa je le-ta razdrobljena in nima večjega vpliva na državno politiko. Kot nas uči zgodovina: ko gnije kapitalizem, smrdi po fašizmu. Prav sredinske, tehnokratske, liberalne stranke so tiste, ki na kompost mečejo še dodatno gnojilo. Kot je zapisal Tariq Ali: Meloni, Salvini, Berlusconi niso Mussolini, pa vendar ga imajo radi.”

Ključ do italijanske prihodnosti bo v rokah nasprotovanja, s katerim se bo Meloni soočila po volitvah. Ali bo to zgolj še ena reakcija proti desnemu populizmu, temelječa na strankah sredinskega konsenza, ki bo tlakovala pot še eni tehnokratski vladi, ali pa bo upor voden s strani množičnega gibanja, s temelji v delavskem in podnebnem gibanju. Brez slednjega bo vsako upanje za pravično, zeleno in antifašistično prihodnost v Italiji zaman.

SMRT FAŠIZMU, SVOBODA NARODU!

+ Ni komentarjev

Dodaj svojega