V branje ali poslušanje tokrat priporočamo prispevek Ane Podvrščič »DUNAJSKI STANOVANJSKI MODEL«, ki je bil objavljen Radiu študent: https://shorturl.at/FGQT2.
“Ko govorimo o socialnih oziroma subvencioniranih najemniških stanovanjih na Dunaju, moramo najprej ločiti med stanovanji v lasti mesta in stanovanji pod nadzorom različnih neprofitnih organizacij in podjetij z omejeno profitno usmerjenostjo. Mestni socialni fond, ki je še danes najobsežnejši del neprofitnih stanovanj na Dunaju, izhaja iz dediščine Rdečega Dunaja. Leta 1919 je socialdemokratska delavska stranka, ki je imela zaledje v močnem delavskem gibanju, z absolutno večino prevzela mestno oblast. Ko je Dunaj dobil status avtonomne pokrajine, so socialni demokrati nemudoma vpeljali nov progresivni davčni sistem, s tem pa pridobili finančne vire za realizacijo revolucionarnega urbanističnega projekta. Rdeče dunajske mestne oblasti so v manj kot desetih letih zgradile 64 tisoč kakovostnih in estetskih bivalnih enot, ki so jih umestile tako v bogate kot revnejše predele mesta. Pogosto so imeli prebivalci teh enot dostop do javnih in prostornih zelenih površin, vrtcev, zdravstvenih centrov, knjižnic in skupnih pralnic.”
“A v zadnjih desetletjih se je vloga zasebnikov okrepila. Proti koncu prejšnjega stoletja so zvezne vlade namreč odpravile obvezo po časovno neomejenih najemniških pogodbah in uvedle nove kriterije za določanje višine najemnin, ki lastnikom stanovanj omogočajo, da na netransparenten način dvigujejo najemnine pod pretvezo nudenja nadstandardnih storitev. Sočasno so dunajske mestne oblasti vpeljale nov program urbanistične prenove, s katerim so krepili vlogo zasebnikov v sektorju najemniških stanovanj. Gre za različne oblike tako imenovanih javno-zasebnih partnerstev, zaradi katerih so vlagatelji oziroma najemodajalci v zameno za dostop do poceni posojil prisiljeni, da za obdobje desetih let omejijo oziroma blokirajo rast najemnine. Medtem ko so v primeru subvencioniranih stanovanj najemnine omejene glede na stroške, komercialni vlagatelji lahko dvignejo najemnine skladno s tržnimi cenami po določenem obdobju. To seveda najemojemalcem prinaša negotovost glede zmožnosti najema stanovanj na dolgi rok.”
“Vidimo torej, da imata Avstrija in Dunaj razvite različne sheme oziroma predpise, ki bolj ali manj obsežno ščitijo stanovanja pred tržnimi pritiski in apetiti po kovanju dobičkov. Prav zato je treba biti jasen, o kateri shemi oziroma stanovanjskem modelu je dejansko govora: o mestnih socialnih stanovanjih, subvencioniranih ponudnikih ali privatnih vlagateljih, ki jih sofinancirajo javne oblasti. Sheme se med seboj močno razlikujejo ne le z vidika lastniške in upravljavske strukture, ampak tudi njihovih učinkov na vzpostavljanje oziroma ohranjanje progresivnega in egalitarnega urbanega razvoja.”
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega