Turkizno morje, sanjske plaže, romantična obmorska mesta z značilnimi balkoni, raznolika arhitektura, bogata kultura in fenomenalna hrana. To so verjetno prve asociacije, ko pomislimo na Sicilijo, sicer priljubljeno dopustniško lokacijo. Čeprav nekateri (turistični deli) na največjem italijanskem otoku bolj ali manj izpolnijo zgornja pričakovanja, ima Sicilija še eno, bolj temno plat.
Čeprav Italijo uvrščamo med eno izmed bogatejših držav na svetu, nam ta podatek ob obisku juga, kjer živi približno 20 milijonov ljudi, ne pove kaj dosti. Pokrajine na jugu, med katere spada tudi Sicilija, so med najrevnejšimi regijami v Evropi. Zaradi ogromnih razlik med severom in jugom države nekateri govorijo o dveh svetovih. Prebivalci na jugu imajo nižjo pričakovano življenjsko dobo, manj zdravnikov na število prebivalcev, višjo stopnjo neenakosti in brezposelnosti, več revščine, slabšo infrastrukturo … Pandemija je te razlike še okrepila.
Sprehodimo se po Palermu in okoliškem kraju Sferracavallu. Že kar malo romantično podobo siciljanskih gričev, morja, značilnih italijanskih balkonov, vespic in glasnih prodajalcev sadja zmoti pogled na ulice, natrpane z odpadki. Ob cestah ležijo zmečkane plastenke, stari časopisi, razpadli čevlji, zapuščene igrače, nešteto črepinj. Sredi ceste opazimo luknjo v asfaltu. Ob cesti lahko vidimo parkirane popolnoma uničene zaprašene avtomobile, ki bi sodili na odpad. Stanje na javni plaži v Sferracavallu ni nič kaj boljše, opazimo celo ogrodje starega avtomobila. Mesta so polna potepuških mačk. Ugotovimo, da kante za smeti sicer so, a niti slučajno ne na koncu vsake ulice oz. pri bloku/hiši, kot smo vajeni v Sloveniji. Javna razsvetljava je postavljena, a na večih delih ne deluje, zato so številne ulice Sferracavalla in Palerma zvečer v temi.
Na obrobju Sferracavalla je stanje drugačno, odpadkov je manj oziroma jih ni, ceste so bolj urejene, hiše bolj luksuzne, z nadzornimi kamerami in visokimi ograjami. Pred razkošno hišo opazimo črnsko hišno pomočnico, ki čaka, da ji šef odpre vrata. Družbena neenakost je na Siciliji jasno vidna že ob površnem pogledu. Otok v drugi polovici julija ohromi vročinski val. Delavci delajo na vročini kljub visokim temperaturam. Kar nekaj trgovin in restavracij je brez klime, zato je tistih, ki so tudi na delovnem mestu izpostavljeni vročini, še precej več kot pri nas. Zaradi rekordnih temperatur po celem otoku divjajo gozdni požari, deli večjih mest so ponekod brez vode in elektrike. Ja, tudi to je Sicilija.
Zakaj so ulice na jugu Italije tako umazane
Zakaj smo na siciljanskih ulicah opazili toliko smeti? Teh je vsekakor preveč, da bi verjeli “zdravorazumski” razlagi, da so tukaj pač so takšni ljudje, da so delavci leni in da je problem kulturne narave. Kazanje s prstom na “revno, leno, neizobraženo in nemarno“ prebivalstvo je priročno predvsem za namene odvračanja pozornosti od glavne težave. Kdo je v resnici odgovoren za z odpadki nasičen jug?
Sektor odlaganja smeti na jugu Italije obvladujejo kriminalne združbe. Te so namreč ugotovile, da je vodenje tajne službe za odstranjevanje smeti za velika podjetja, ki se morajo znebiti veliko industrijskih odpadkov, donosen posel. Nadzor nad smetarskimi tovornjaki, sežigalnicami in odlagališči smeti so prevzele s podkupovanjem in nastavljanjem svojih ljudi na delovna mesta.
Velika podjetja, javne institucije, tovarne in podobno morajo namreč oddati pogodbo za odstranjevanje svojih odpadkov tretjim osebam. Naj poudarimo, da ne govorimo le o italijanskih podjetjih, ampak tudi o industrijskih odpadkih institucij, podjetji itd. takoimenovane “razvite” Evrope. Za oddajo pogodbe morajo iti skozi razpisne postopke, ki jih nadzirajo ugledna podjetja z obvezo, da se bodo držala zakonov, ki dokazujejo, da z odpadki ustrezno ravnajo. Uspešna podjetja razvitega sveta si s podpisom pogodbe umijejo roke.
Kaj se dogaja z odpadki po podpisu pogodb, pa je nejasno in zelo nenadzorovano. Sektor je prepreden z ljudmi, ki so plačani za to, da zagotovijo, da se naročila oddajo pravemu podjetju, in da se o tem ne bo govorilo. Preizpraševanje, kaj se z odpadki dogaja v resnici ni v interesu kapitalistične države, saj bi se v nasprotnem primeru morali resno lotiti reševanja okoljskih problemov, kar bi lahko ogrozilo njihov dobiček.
Bolj priročno je, če umazano delo prevzamejo službe za odlaganje odpadkov, ki so pod nadzorom italijanske mafije. Posledično so se odlagališča za odstranjevanje odpadkov, ki so bila prvotno ustanovljena za potrebe lokalnega prebivalstva, nasičila z odpadki razvitega severa. Pa ne le odlagališča, policijska preiskava je odkrila, da so nevarne neobdelane odpadke zlivali celno na zapuščene kmetijske parcelah na jugu Italije. Verjetno ni treba poudarjati, da takšni odpadki močno obremenijo okolje in vplivajo na ekosistem pa tudi na kvaliteto življenja ter zdravje lokalnih prebivalcev.
Sicilija je še danes pod močnim vplivom organiziranih kriminalnih združb, ki so vpete tudi v odločevalske in represivne organe ter druge javne institucije. Vpetost kriminalnih združb v politiko in druge sfere močno zavira razvoj, med ljudi pa seje strah, kar privede do molka. Od obstoja mafije imajo korist tudi politične elite, saj ji lahko prepustijo umazano delo, da zatre kakršnokoli obliko upora, na delovnih mestih in ulicah.
Zaradi vročine brez vode in elektrike
Ob tem Sicilijo in celo Italijo močno pestijo posledice globalnega segrevanja. Julija so sever Italije prizadela huda neurja, jug pa vročinski val in posledično gozdni požari, ki so za nekaj dni ohromili Sicilijo. Izredno visoke temperature, ki so na nekaterih delih otoka segale tudi do 50 stopinj Celzija, so privedle do gozdnih požarov po celem otoku, največ v okolici Palerma, gorelo je tudi v okolici letališča. V požarih v Palermu so umrle tri starejše osebe. Zaradi hude vročine in slabe infrastrukture, ki je posledica več stoletij zanemarjanja juga, so se začele topiti električne napeljave pod asfaltom.
Zaradi izjemno visokih temperatur so bili nekateri predeli otoka brez elektrike več ur, ponekod tudi več dni. Vročina še posebej prizadane starejše in ob dejstvu, da ima Italija največji delež starejših, so takšne razmere še toliko bolj dramatične. Kaj pomeni izpad elektrike pri več kot 40 stopinjah Celzija, smo izkusili tudi na lastni koži v Sferracavallu. Glede na to, da je podnebje tudi vlažno, se je vročina občutila še bolj intenzivno. Ozračje se ni bistveno ohladilo niti ponoči, zato je bilo spanje brez delujoče klime praktično nemogoče. Večina starejših na ulici, kjer je ni bilo elektrike, je noč tako preživela kar na balkonih s pahljačami v rokah.
Največ izpadov elektrike pa tudi vode je bilo v Katanji, v nekaterih predelih mesta so bili brez vode in elektrike več dni. Ohromljena niso bila le gospodinjstva, ampak tudi trgovine, restavracije pa tudi dve katanski bolnišnici. Ob tako visokih temperaturah se je nemogoče ohladiti že brez elektrike, brez vode pa je to praktično nemogoče. Še nekaj dni po začetku izpadov smo na ulicah Katanje opazili vrečke za smeti polne pokvarjene hrane. Vonj pokvarjenega mesa je vel z ulic še nekaj dni po tem.
Siciljani so po eni strani ponosni na Sicilijo, njene naravne lepote, na čisto vodo, vulkan Etna, bogato kulturo in kulinariko. Po drugi strani pa so razočarani, saj vlada skrbi le za elite in za lastno korist, mafija je tako ali drugače vpeta v vse sfere njihovega življenja, soočajo se z visoko stopnjo brezposelnosti in revščine, ob tem pa jih pretresajo še podnebne spremembe. Krivec za njihovo bedo pa je kapitalizem, ki izven razvitih centrov, na obrobju, dobi še bolj umazano podobo. Sprenevedanje, gledanje zviška in čakanje na razsvetljenje ne bo prineslo sprememb, ki jih naš planet in družba nujno potrebuje. Izbori jih lahko le solidarno in organizirano delavstvo tako na jugu kot na severu.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega