Tokrat vam predlagamo ogled filma “Medtem ko vas ni bilo” britanskega režiserja Kena Loacha (ki je med drugim režiral tudi “Jaz, Daniel Blake” in “Dežela in svoboda”). V filmu spremljamo običajen vsakdan britanske delavske družine, ki se vse težje sooča z vse večjimi pritiski kapitalističnega produkcijskega načina na delavstvo.
Film prikaže prekarizacijo delovnih razmer v vsej svoji surovosti. “Biti sam svoj šef” – tipična mantra platformne ekonomije – ne pomeni večje demokratizacije delovnega procesa, ampak prenos stroškov delovnega procesa s kapitalista na posameznega delavca. Ob tem je delavcu dana “svobodna izbira”: ali – zaradi nižje in storilnostno pogojene mezde – dela vse dlje in vse bolj intenzivno ali strada. Takšna situacija ne slabša zgolj delavčevega mentalnega blagostanja, ampak bistveno načenja tudi odnose z bližnjimi. Sam zaključek filma (spoiler alert!) je tako vse prej kot hollywoodski – od protagonistov se poslovimo, ko so na samem dnu, brezupno ujeti v ta cikel izkoriščanja.
Kljub temu, da lahko film sprva deluje demoralizirajoče, ga moramo razumeti povsem obratno – kot glasen klic k gradnji močnega delavskega gibanja, ki se bo kapitalističnemu izkoriščanju zoperstavilo in ga enkrat za vselej odpravilo.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega