Za položaj rektorja Univerze v Ljubljani se bodo aprila potegovali kandidati štirih fakultet, ki bodo v sredini marca predstavili svoje programe. Sicer ni vseeno, kdo bo na čelu univerze naslednja štiri leta, velja pa hkrati pokazati na strukturne razloge, ki – v primerjavi z rektorjem – bistveno bolj določajo delovanje univerze.
Razmislek o vlogi univerze se je pri nas najbolj izrazil v okviru gibanja Mi smo univerza, katerega klici k odpravi bolonjske reforme in demokratizaciji študijskega procesa (prek t.i. samoupravnih predmetov) so pred “jubilejnimi” desetimi leti rezultirali v zasedbi Filozofske fakultete. Teoretska zapuščina gibanja nam je še danes dostopna v zbirki spisov “Kaj po univerzi?”, ki jo bomo tu na kratko povzeli.
Kljub temu, da se univerza sama dojema in navzven predstavlja kot napredna, sta njen princip delovanja in trenutna družbena funkcija povsem drugačna. Univerzo moramo razumeti kot konservativno institucijo, ki se prilagaja vsakokratnemu razmerju moči v družbi, pri čemer se načeloma vselej postavi na stran dominantnega razreda (kar ji je konec koncev omogočilo, da se je kot institucija ohranila tako dolgo).
Pri nas univerza tako služi reprodukciji družbenih razmerji periferne kapitalistične države. Univerza je vse bolj tovarna »uporabnega« znanja in »zaposljivega« kadra, kjer je vse manj prostora za »neproduktivno« teorijo. Raziskovalna dejavnost na univerzi sicer nedvomno prinaša civilizacijski napredek, a je v prvi vrsti zastavljena po potrebah kapitala. Tako vse prepogosto deluje nasprotno interesu delavskih množic – osmišlja vedno nove tehnike obvladovanja delovnega procesa (različni predmeti ali celotne študijske smeri namenjene menedžmentu ali “upravljanju s človeškimi viri”) in hkrati služi kot eden ključnih ideoloških aparatov obstoječe ureditve.
Čeprav se zdi, da je danes študij pred bolonjsko reformo praktično že pozabljen in da je vloga univerze v družbi med študenti povsem nereflektirana, pa se kaže možnost ponovne politizacije in organizacije študentstva prek bojev za demokratizacijo študentskega organiziranja (v prvi vrsti prav ŠOU v Ljubljani).
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega