V mesecu praznika delovnih žensk smo za vas pripravili cikel objav z analizo položaja žensk v kapitalizmu.
PESA ANALIZIRA III: SKRB ZA ŽIVLJENJE V KAPITALIZMU
Desničarska konzervativna gibanja in njihove politike (pogosto ob pomoči liberalcev) skušajo zmanjšati zgodovinsko priborjene reproduktivne pravice, kot so pravica do splava in pravica do uporabe kontracepcije. Patriarhalni napadi na ženske pravice se intenzivirajo tudi v najbolj “liberalnih” državah, najpogosteje v imenu reakcionarnih pro-life ideologij (ZDA, Francija, tudi Slovenija).
Prav tako desničarska konzervativna ideologija prikriva resnično zatiranje ljudi v kapitalističnem sistemu z navideznim razdvajanjem z anti-LGBTQ, homofobnimi in proti migrantskimi sporočili. Po drugi strani pa identitetne politike podpira tudi liberalni vladajoči razred, saj dajejo videz osvobajanja, ki ga utemeljujejo s frazami “raznolikosti”, “uspešnosti”, “osebnosti”. Z njimi se borijo proti desnim konzervativnim politikam. Postale so del potrošniških kampanj in industrijsko zanimive in profitabilne, s čimer postajajo vse bolj privilegij manjšine. Normalizirano je izražanje spolnih in drugih identitet skozi način oblačenja, prehranjevanja, torej skozi načine, ki jih je treba plačati.
Kapital danes nima zadržkov pri podpori posameznih interesnih skupin pod pogojem, da se pod vprašaj ne postavlja temeljnih vprašanj ekonomskega izkoriščanja. To moramo socialisti prepoznati in se boriti za emancipacijo vseh zatiranih.
Zakaj je feminizem lahko le socialističen? Ko vladajoči razredi govorijo o feminizmu, je ta osredotočen na globalni sever v sfero menedžerskih elit in poudarja predvsem težave posameznic, ki se niso uspele povzpeti na vodilne položaje. Vplivne ženske, ki pa te položaje zasedajo in se pogosto smatrajo kot feministke, delujejo kot zatiralke večine žensk. Menedžerke in vodje odpustijo delavko zaradi nosečnosti, odsotnosti zaradi skrbi za otroke ali ko političarke sprejemajo odločitve, ki podpirajo vojne, genocid, ali zmanjšajo dostop do zdravnika. Ko govorimo o položaju žensk v kapitalizmu tako ne moremo govoriti o njih kot o homogeni skupini, ki je deležna enakega zatiranja in ima ista sredstva in cilje za boj.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega