Pred dnevi je medije preplavila novica o gradnji nove zasebne bolnišnice. Dogodek je znak, da smo priča vedno večjemu razmahu privatizacije zdravstva.
Počasna a vztrajna privatizacija slovenskega zdravstva je nedavno dosegla novo razsežnost. Diagnostični center Bled, v večinski lasti Zavarovalnice Triglav in Save RE, ki ustvarjata dobičke prek premij za dopolnilno zavarovanje, načrtuje gradnjo nove, 17,5 milijona evrov vredne zasebne bolnišnice z ambulantami za specialistične preglede v Ljubljani. Med drugim pa je bil direktor Diagnostičnega centra Bled Robert Cugelj v prejšnji vladi državni sekretar, zadolžen za projekt skrajševanja čakalnih dob in pogajanja za zakon o plačah v zdravstvu.
Zavarovalnica Triglav in Sava RE sta v preteklosti že kupili Medicinski center Fontana v Mariboru, center Vila Bogatin na Bledu ter center Cardial ter Kirurški sanatorij v Ljubljani. Medtem, ko je javno zdravstvo prežeto s problemi čakalnih dob in nedostopnosti osebnih zdravnikov Zavarovalnica Triglav in Sava RE, v večinski državni lasti, gradita zasebno bolnišnico, ki bo javni denar preusmerila v zasebne roke. Liberalizacija zdravstvenega sistema bo omogočila lažji vstop tujih multinacionalk, ki bodo iskale priložnosti za nove profite, ob vse večji razgradnji javnega zdravstva pa bodo možnosti za te profite vse večje.
Problematična je tudi izbira samega zemljišča, ki je bilo v preteklosti predvideno za širitev Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča (URI Soča). Podobno k privatizaciji zdravstva prispevajo tudi konkurenti kot je Vzajemna, ki je že prevzela Barsos in kupila zdravstveni center Aristotel. Zasebne ambulante med drugim opravljajo predvsem tiste dejavnosti, ki se splačajo (ukvarjajo se veliko z diagnostiko, ne pa z zdravljenjem), medtem pa težje in dražje dejavnosti prepuščajo vse bolj osiromašenim javnim zavodom.
Plačujemo torej dopolnilno zdravstveno zavarovanje zavarovalnicam, te pa z dobičkom od tega gradijo zasebne bolnišnice. Javni denar pa se v zasebne roke pretaka tudi preko koncesioniranja zasebnega zdravstva. T.i. zdravniki dvoživke, ki v popoldanskem času skrbijo za iste bolnike, za katere dopoldne niso imeli časa, so samo v letu 2019 izven svojega rednega delovnika oddelali preko 64.000 ur.
V pandemiji se je jasno pokazalo, kakšno vlogo ima javno zdravstvo; ne samo pri nas, temveč povsod po svetu. Pokazalo se je, da je po večini javni zdravstveni sistem tisti, ki je skušal na vse možne načine učinkovito zdraviti in preprečevat smrti.
Vse bolj se bližamo kruti realnosti, kjer si bodo najboljše zdravnike lahko privoščili le bogati. Prihaja do vse večjega siromašenja sistema, katerega usluge potrebujejo delovni ljudje, ki se že danes soočajo z velikimi težavami pri iskanju prostega zdravnika ali zobozdravnika v javni mreži . Potreben bo torej odločen odgovor privatizaciji v podporo javnem, vsem dostopnem in transparentnem zdravstvu. Da bomo tak sistem dosegli bosta potrebna ukinitev neprevičnega in nepotrebnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki se obljublja že več let, ter prepoved zdravnikov dvoživk.
O problematiki zdravstva smo nekaj časa nazaj posneli tudi oddajo: https://youtu.be/dvo__1zbr34
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega