PRI(H)VATIZACIJA 2.0? 

Le kdo se še spomni, da je privatizacija pred 10 leti na ulice pripeljala široke množice, Združeno levico pa v parlament? Danes se zdi kot lanski sneg. In po svoje tudi je: politični razred je razprodal skoraj vse, česar ni uničil. V zadnjih 10 letih so to počele izključno »levosredinske« vlade: pod Bratuškovo, Cerarjem in Šarcem ter pod pritiskom EU so, recimo, prodali ves bančni sektor. In to v okoliščinah, ko je bila cena najnižja, in potem, ko so prenesli njihove milijardne izgube na državo in državljane. Zato so si novi lastniki, ki so banke medtem že preprodali, kupnino z visokim dobičkom povrnili v samo nekaj letih.

Privatizacija veliko pove o naravi tukajšnje države in vladajočih: v kapitalsko močnih državah so banke vzvod oblasti in bogatenja. V kompradorskih (»podizvajalskih«) so breme, ki se ga je treba znebiti. Tako kot se je bilo treba fiskalne, zunanjepolitične in vojaške suverenosti, ki so jih vladajoči razredi prenesli na EU in Nato. »Gospodarstveniki« so se zadovoljili z nepremičninarstvom, gradbeništvom in državnimi naročili, banke, ki imajo rekordne dobičke, pa predali avstrijskemu in italijanskemu bančnemu kapitalu ter madžarskim in srbskim velekapitalistom.

To pozabljeno temo je zdaj obudila »najbolj leva vlada v zgodovini«: Boštjančič bi s seznama strateških nalog, ki se jih ne sme privatizirati, izločil Zavarovalnico Triglav in Pošto. Menda ne zato, ker bi jih nameraval privatizirati. Pravi celo, da bo v novo Strategijo upravljanja vnesel »varovalke«. Toda Boštjančič ve, da Strategija ni normativni akt, ampak priporočilo.

»Varovalka« je zakon o SDH, ki pa »varuje« samo naložbe, klasificirane kot strateške. Morda Boštjančič res ne namerava takoj prodati teh firm, vsekakor pa hoče odpraviti varovalko. Zakaj bi to hotela »najbolj leva vlada«, resnično ni jasno. Hkrati je vlada pravkar sprejela »Strategijo razvoja trga kapitala« in ustanovila delovno skupino, v kateri so tudi predstavniki kapitala. Eden od njih, direktor Ljubljanske borze Ipavec, edino »rešitev« za rast te sicer tuje (zagrebške) firme vidi v »uvrstitvi na borzo«, tj. vsaj delni privatizaciji državnih podjetij, kot so Zavarovalnica Triglav, Dars, Telekom in HSE. Pritrjuje mu direktor NLB in Amcham Slovenija Brodnjak. Ob tem podatku je sprememba Strategije upravljanja videti še manj nedolžna.

P. S. – Državne lastnine ne zagovarjamo zato, ker bi se strinjali s tem, kako so državna podjetja poslovala do zdaj. Pošta je bila, recimo, znana po izredno slabih delovnih pogojih. Zavarovalnica Triglav je dolga leta služila z nepravičnim dopolnilnim zavarovanjem, hkrati pa kupovala zdravstvene firme, v katerih za javni denar fušajo »javni zdravniki«, preko katerih se preskakujejo vrste, skratka uničuje javno zdravstveno varstvo. In to je samo vrh ledene gore. Ne, državno lastnino branimo zato, ker bi lahko že v sedanjih razmerah, pod vsaj socialdemokratsko vlado, omilila profitni motiv, prispevala k družbenemu razvoju, omogočila več delavskega soupravljanja. Toda očitno ne pod »najbolj levo vlado«.

+ Ni komentarjev

Dodaj svojega