“Naj gori, naj gori Nato pakt!”, “Rabimo vlake, ne vojake”, “Svoboda Palestini!” je včeraj donelo po ljubljanskih ulicah. Med več stoglavo množico, ki se je pred močnim dežjem skrivala pod dežniki, so plapolale rdeče zastave, med njimi je bilo opaziti tudi nekaj palestinskih. Na transparentih je med drugim bilo videti napise: “Nočem biti vojak”, “Dol z Natom, gor s proletariatom”, “Za vas proslave bombe za ostale”, “Javna stanovanja, ne oboroževanja”. Poleg protestnikov je bilo prisotno tudi ogromno policistov, teh je bilo še posebej veliko pred ameriško ambasado.
Protiimperialistični protest, ki ga je organizirala ekosocialistična iniciativa Klas, je bil del kampanje “Ne Nato, mir nam dajte!”, ki se je začela s pozivom “Za mir in solidarnost” (https://shorturl.at/hnG56), podpisalo pa ga je 34 organizacij. V okviru slednje je bila v Mariboru tudi javna razprava z Rastkom Močnikom, ki ji boste lahko v naslednjih tednih prisluhnili v Pesinem soku.
Jerneja Breznik iz ekosocialistične iniciative Klas je v govoru na protestu dejala, da potrebujemo protivojno in mirovniško gibanje. “Vladajoči razredi danes praznujejo obletnico vstopa Slovenije v imperialistični tabor pod vodstvom ZDA. Praznujejo nadvlado evroatlantskega kapitala nad državami svetovne periferije, kjer Nato služi kot pripomoček za vzdrževanje presežnega izkoriščanja ljudi in okolja. Konec je praznovanja!” Nato je napadalni pakt, ki služi obrambi imperializma.

Slovenija za obrambo nameni že več kot milijardo na leto, a orožje vodi zgolj v vojno, zato v Klasu odločno nasprotujejo oboroževanju. Ta denar bi se moral porabiti za javna stanovanja, zdravstvo, domove za starejše, šolstvo in družbene potrebe na sploh. Države članice Nata tiho oborožujejo Izrael in tako aktivno sodelujejo pri največji grozoti v sodobni zgodovini.
Pri odporu se lahko zgledujemo po pristaniških delavcih iz tujine, Italije in Francije, ki so bojkotirali dostave orožja, je poudarila Breznik in dodala, da kot ekosocialisti ne simpatiziramo z nobenimi kapitalističnim razredov in politično birokracijo v Moskvi, v Washingtonu, Kijevu, Berlinu, Bruslju in v Ljubljani.
Krivičnost sveta je na lastni koži občutila Palestinka iz Gaze Wafa Kanaan, ki je Gazo zapustila pred dvema letoma in pol. Njen govor je prebrala Urška Breznik. Povedala je, da je njeno življenje prepojeno s trpljenjem, diskriminacijo, bombardiranjem, razseljevanjem, omejitvami gibanja, onemogočanjem dostopa do osnovnih storitev in številnimi podobnimi grozodejstvi, ki jih neprestano izvaja izraelski okupator. Stalen strah pred izgubo bližnjih, huda žalost, ko do tega pride, pa močan občutek nemoči, ker ni mogla potovati iz Gaze, bežanje pred bombami in trpljenje zaradi nedostopa do elektrike in čiste vode, so bili del njenega vsakdana v Gazi. A ta se z odhodom ni nehal, dogajanje opazuje z distance, a zato ni nič manj boleče. “Počutim se mrtvo, a še vedno diham,” je nazorno opisala svoje občutke.

Klara Prem Cerar, aktivistka Mladih za podnebno pravičnost je uvodoma opozorila na okoljski vidik oboroževanja in militarizacije. Slednje je v popolnem nasprotju s podnebno pravičnostjo in dobrobitjo delovnih ljudi ter narave. “Neskončna akumulacija kapitala zahteva vedno več surovin, ki po svetu niso enakomerno razdeljene. Vzvod za oborožene spopade je pogosto prav interes po pridobivanju teh surovin – nafte, plina, redkih kovin, ki jih imperialistična država nima na svojem ozemlju, ali pa jih z namenom preprečevanja degradacije domačega okolja noče pridobivati sama. Na tujem ozemlju tako pride do uničevanja lokalnih ekosistemov in izkoriščanja domačinov za poceni delovno silo. V Kongu takšen neokolonialni odnos, ki ga v želji po poceni kobaltu narekujejo ZDA, Velika Britanija, Kanada in Kitajska, terja več tisoč življenj vsako leto,” je dejala Prem Cerar.
Vladajoči razredi zahodnih držav izvajajo zeleni prehod od zgoraj, ki temelji na izkoriščanju naravnih virov in poceni delovne sile v perifernih državah za “zeleno tehnologijo”, hkrati pa povsem nezadostno zmanjšujejo lastne izpuste. Kapital na Zahodu še naprej kuje dobičke na račun življenj ljudi v Kongu, Siriji, Libiji, Palestini in nas vse potiska v še večjo okoljsko krizo.
Žiga Brdnik je spregovoril v imenu gibanja Rojava kliče. Med drugim je opozoril na genocid nad kurdskim ljudstvom. Opozoril je, da je prav sodobna Turčija proizvod Nata.

“Vojna industrija poganja vojno in ne obratno. Kadar dobički od proizvodnje niso dovolj visoki, se sproži vojna! Kadar je treba privatizirati proizvodna sredstva, se sproži vojna! Kadar je treba odpreti nove trge, se sproži vojna! Kadar je treba ukrasti zemljo, se sproži nova vojna! Kdor je proti temu sistemu vojne, je označen za terorista. A največji terorist je prav Nato!” Nato nas ne brani, ampak okupira, je še dejal. “A ne samo nas, temveč vse družbe držav, ki so njegove članice. Vsa naša upanja se zvajajo le še na to, da ne bomo končali kot ljudstvo Jemna, Palestine, Libije, Iraka, Afganistana, Srbije. Naša vsakodnevna pridnost in marljivost na delovnih mestih, ustvarjanje dobička za šefe, je rezultat tega istega strahu pred uničenjem, ki nam je brez alternative dnevno serviran v medijih. Ampak sindikati, gverile in družbene organizacije po celotnem svetu, kažejo, da ta strah lahko premagamo in se upremo, v kolikor se posvetimo resnici in jo brezkompromisno spravimo v akcijo.”

Organizatorji so poudarili, da je protestni shod šele začetek gradnje širšega protiimperialističnega gibanja. “Na vladajoči razred ne smemo polagati upanja. Na vseh nas, delovnih ljudeh v Sloveniji in po svetu, je odgovornost, da se organiziramo in ustavimo to vojno norijo. Za mir, izstop iz Nata in svobodno Palestino!”, so zaključili.
Avtor fotografij: Peter Žiberna
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega