Foto: Sami Rahim
V času, ko slovenska vojska gostuje po srednjih šolah in vabi mladino med svoje vrste, po mariborskih ulicah agitirajo tudi aktivisti, ki se zavzemajo za mir. Ob tem opozarjajo, da je nesprejemljivo, da se na šolah dopušča promocija vojske. Šola bi naj namreč vzgajala za mir, ne pa za vojne, kjer ljudje ubijajo in tvegajo svoje življenje. Aktivisti mlade na terenu zato opozarjajo na naravo vojske kot take, razpravljajo o škodljivosti zveze Nato in svetovnih problemih, do katerih je prišlo zaradi imperializma. Prepričani so, da se lahko dijaki in dijakinje škodljivi in nevarni promociji nasilja zoperstavijo znotraj šolskega sistema. To lahko storijo z ustanovitvijo protivojnega kluba, skupinskih protivojnih izobraževanj in raznimi akcijami, s katerimi izrazijo svoje zahteve za mir. Pri tem je lahko v pomoč publikacija Vzgoja za mir. Zainteresirano mladino v torek, 14. 5. 2024, ob 16. uri, vabijo v prostore Pekarne magdalenske mreže (Ob železnici 16, Maribor). Skupaj z mladimi se bodo pogovorili o nadaljnjih mirovniških akcijah.
Zakaj nasprotovati vojski, zvezi Nato in imperializmu?
Veliko ljudi misli, da nas Slovenska vojska brani. A ker Slovenija nima samostojne zunanje politike in le izvršuje navodila Nemčije in EU, je tudi Slovenska vojska le orodje v rokah zveze NATO. Ta zveza, po naše imenovana Severnoatlantsko zavezništvo, je vojaška sila zahodnega kapitalizma, ki državam in družbam po vsem svetu vsiljuje odrejena mesta v globalnih proizvodnih verigah. Les slovenskih gozdov se prodaja v Avstrijo, mi pa pohištvo kupujemo v Ikei. Maribor pa je le še spalno naselje poceni delovne sile za avstrijska podjetja. Otroci v Kongu kopljejo kobalt za francoske lastnike rudnikov. Vse to je izkoriščanje ljudi in naravnih virov za bogatenje imperialističnih držav.
Tudi Slovenska vojska je del imperialistične mašinerije. Slovenski vojaki in inštruktorji so prisotni širom sveta. Čeprav v tem trenutku niso aktivni na bojnih misijah, se z zaostrovanjem situacije v svetu to lahko vsak trenutek spremeni, saj živimo v času, ko poteka največ konfliktov po drugi svetovni vojni. V velikem delu teh konfliktov so udeleženke tudi države NATO pakta, kot aktivne vojske, kot prodajalke orožja, kot podpihovalke sporov. Zveza NATO na čelu z ZDA je v zadnjih desetletjih napadla Bosno in Hercegovino, Srbijo (takrat še ZRJ), Afganistan, Irak, Libijo, Jemen, Somalijo, Sirijo, če izpostavimo samo najbolj krvave intervencije na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Kljub sklicevanju na nujnost teh napadov iz teh ali onih humanitarnih razlogov, pa je bila motivacija zadaj vedno ekonomska, torej kako z vojaško podreditvijo držav in ljudstev kar največ zaslužiti. NATO ne brani prebivalstva Gaze, kot tudi ni branil prebivalstva Srebrenice. Tudi Slovenska vojska ne brani civilistov, ampak “stabilnost”, kar pomeni ugodne razmere za plenjenje.
Vsaka vojska v preteklosti in danes je imela in ima politične cilje. Ti cilji so lahko napredni in pravični, ali pa nazadnjaški, osvajalski – takšni, ki dušijo svobodo, pravico in enakopravnost ljudstev. S priključitvijo zvezi NATO politični cilj Slovenske vojske ni več zagotavljanje varnosti Slovenije, temveč je postala napadalno orodje za invazije zunaj meja Evrope.
Javni dogodki, ki jih organizira Slovenska vojska niso namenjeni zgolj zabavi, ne pomoči po poplavam, ne interesom Republike Slovenije in nikakor ne interesom nas, njenih prebivalcev. Vojska na njih novači mlade, predvsem mlade fante. Ponuja zastonj aktivnosti, redne plače, izpit za avto, aktivno službo. A v zameno za ta drobiž se od vojakov pričakuje slepo podrejanje ukazom ter umiranje in ubijanje na drugih koncih sveta – vse za interese velikih sil!
Prilagamo tudi pdf publikacijo, ki je nastala
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega