V zadnjih mesecih je nemogoče preleteti socialna omrežja, brez da bi naleteli na karikaturo “Maršala Twitta” ali na kakšno drugo podobo, katere namen je postavljati enačaj med aktualno oblastjo in komunizmom. Začetniki tega trenda so bili liberalni komentatorji in spletni aktivisti z dobrim dostopom do medijev, vendar pa je njihovo argumentacijo sčasoma prevzel precej širši spekter ljudi.
To pokvarjeno ploščo, ki se je zataknila pri antikomunizmu, ki svoje vulgarne argumente velikokrat črpa iz stališč istih ljudi, ki jim danes popolnoma nezasluženo lepi etiketo komunizma, bi bilo treba ustaviti. Enačenje družbene lastnine produkcijskih sredstev in produkcijskega načina, ki je na prvo mesto postavljal družbene potrebe, ter politike, ki postavlja dobičke pred zdravje ljudi in tako aktivno prispeva k bogatenju vladajočih na račun nas preostalih, je napačno. Enačenje internacionalističnih idej miru in sodelovanja med ljudmi, z idejami rasizma in vojaških intervencij v interesu kapitala, je napačno. Enačenje naporov za emancipacijo vseh družbenih skupin, s politikami, ki ženske potiskajo nazaj v gospodinjstvo, begunce pa na bodečo žico, je napačno. Primerov je še ogromno, sklep pa ostaja vedno enak.
Biti proti aktualni oblasti in biti hkrati komunist, ni težko. Priložnosti za kritiko kar ne zmanjka. Poskusite.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega