V današnji govorici sta se izenačili dve stvari, ki sta med seboj različni. Eno je demokracija kot ideal, načelo kolektivnega odločanja, kjer vsak lahko svobodno razvija svoje potenciale. Drugo je demokracija kot politična ureditev, katere značilnosti so parlament, svetost zasebne lastnine, ločenost treh vej oblasti, zasebni mediji… skratka, demokracija liberalnega kapitalizma.
Razlika med demokracijo kot idealom in demokracijo kot formalno ureditvijo je zamegljena – v časih, ko so nekatere institucije formalne demokracije na udaru, formalna liberalna demokracija celo stopi na mesto ideala.
Vendar formalna demokracija prinaša demokratične učinke le za nekatere, večina pa je iz nje praktično izključena. Oziroma ji je odmerjena samo obstranska vloga, npr. volitve v parlament na vsake štiri leta. Hkrati je ta demokracija v podjetjih (in še kje) preprosto prepovedana.
Če se torej borimo za demokracijo – je to demokracija, ki že desetletja postaja prazna forma v korist manjšine (spomnimo se le na prepoved referenduma o 780 milijonih za oborožitev), ali je to demokracija, v kateri lahko vsi ljudje svobodno odločajo o vseh vidikih družbenega življenja?
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega