Ko je orkan Melissa konec oktobra zajel Karibe, je s sabo prinesel veter do 190 kilometrov na uro, poplave in uničenje celih mest. Najhuje je prizadel vzhod Kube, kjer je drugo največje mesto Santiago de Cuba ostalo brez elektrike, vode in streh nad glavo za tisoče ljudi. Melissa je eden najmočnejših orkanov, kar jih je kadarkoli doseglo to območje – a za kubanski narod, ki že desetletja živi pod ameriško gospodarsko blokado, bo boj z njenimi posledicami še težji kot drugod.
Kubanske oblasti so se odzvale takoj: evakuirale so več kot 735.000 ljudi, mobilizirale reševalne ekipe in odprle javne zgradbe kot zatočišča. Kljub organiziranemu odzivu bo obnova izjemno zahtevna – škoda na infrastrukturi, pridelkih in stanovanjih je ogromna, a največjo oviro predstavlja prav ameriška blokada, ki Kubi že več kot šest desetletij preprečuje dostop do ključnih surovin, gradbenih materialov in mednarodnih finančnih kanalov.
Toda odziv na pustošenje orkana ni le preizkus kubanske odpornosti – je tudi simptom globlje krize, ki presega meje enega otoka. Medtem ko so kubanski delavci in prostovoljci reševali življenja, so se znanstveniki znova opozarjali, da so takšni orkani vse pogostejši in vse močnejši. Gre za posledico podnebne krize, ki jo poganja kapitalistični sistem neskončne gospodarske rasti in izkoriščanja planeta. V resnici to ni “naravna nesreča”, temveč politična katastrofa: najrevnejše države, ki najmanj prispevajo k emisijam toplogrednih plinov, trpijo najhujše posledice. Karibski otoki, ki se že desetletja borijo s podnebnimi spremembami, znova plačujejo ceno za nebrzdani kapitalizem, ki gorivo za svoje dobičke črpa iz uničenja okolja.
Ob tem je ključna tudi razredna dimenzija: najrevnejši ljudje v Karibih, pogosto priseljenci ali delavci brez varnih delovnih pogojev, živijo ob obali in so bolj izpostavljeni. Podnebna kriza je torej predvsem razredno vprašanje, kjer kapital postavlja svoje ogromne dobičke pred človeška življenja, politika pa to omogoča.
Takšne nesreče nas vedno znova opominjajo, da brez spremembe načina proizvodnje, brez omejitve moči fosilnih korporacij in brez razgradnje sistema, ki bogati kapital ter izčrpava delavce in naravo, se bodo posledice okoljske krize le še poglabljale.
Foto: Matias Delacroix/AP
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega