Da ne bi vse ostalo v komentarjih, ki jih je bilo kar precej, objavljamo odziv na razpravo ob včerajšnji objavi: http://shorturl.at/vSX36
Rdeča pesa je medijski kanal, ki pripravlja video in tekstovne vsebine. Nismo aktivistična skupina, zato nam je precej nesmiselno očitati, da nismo prisotni “na terenu”. RP podpira glasovanje proti zakonu o vodah prav z objavami in videi, ker je to naša osrednja dejavnost.
Obenem pa smo članice in člani uredniškega kolektiva, kot je mnogim znano, aktivni v številnih in različnih aktivističnih idr. organizacijah, večina tudi aktivno dela na kampanji za referendum. Res pa je, da se ne fotografiramo ali samopromoviramo ob vsaki priliki.
Namen Rdeče pese kot medijske platforme je med drugim vzpostaviti prostor kritike, ki je bistvena za napredno politiko in misel. Sprejemanje in udeležba v kritičnih razpravah je nuja in tradicija na levici. Hkrati pa ne pristajamo na poenostavljeno razumevanje levice in floskule o njeni enotnosti, saj se k tej oznaki prišteva povsem različne politične pozicije, ki so med sabo nepomirljive. To pa ne pomeni, da občasno skupno sodelovanje za določen cilj ni možno, vendar to sodelovanje vključuje tudi pripravljenost na kritiko.
Ne strinjamo se, da kritika vsebine in izvajanja kampanje škodi kampanji, (naivno) upamo, da jo bo izboljšala. Razumemo, da je sprejemanje kritike v pričo številnih ur prostovoljnega dela za kampanjo, ki jih mariskdo vlaga, zahtevno, vendar ta kampanja ni začetek, niti konec boja za skupno dobro (“commons”). Razredni boj med kapitalom in delom se bo nadaljeval, levica pa ne bo nič močnejša in ostrejša.
Pretekle in podobne kampanje so pokazale, kam vodi pristop, ki ga kritiziramo: v osiromašenje, izčrpanje in depolitizacijo. Bojna pripravljenost se manjša, ne pa veča.
Zato nikakor ne pristajamo na argument “kje ste pa vi, kritizirate predane aktiviste iz kavča!?. Njegova logika je nasprotna vsemu, kar smo zapisali: izključuje refleksijo, vodi v ponavljanje napak, krepi zgolj nekatere posameznike (liberalne srednjerazredne aktiviste, ki zagovarjajo tak pristop), ki si takšno “politiko” lahko privoščijo (in jim osebno koristi), predvsem pa vodi v poraze. In še pomembneje, zmanjšuje moč za prihodnje boje (zaradi dolgoročne nevzdržnosti takšnega aktivizma, se številni povsem odtujijo od politike).
In še enkrat bistveno sporočilo kritike: namesto, da bi s kampanjo dvigovali splošno politično angažiranost prebivalstva, se jo z apolitično teatralnostjo znižuje. To pa je voda na mlin ekonomskim in političnim elitam.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega