Je danes Golobova vlada končno naredila eno od potez, ki so jih volivci pričakovali od nje? Je Levica končno dočakala uresničitev dolgoletne obljube? Čeprav se zdi, da gre za pravi ukrep, je povsem prekratek in hkrati prinaša veliko pomislekov. Predvsem pa s sabo nosi veliko grenkobe: kaj nam bo to, da gre dopolnilno zavarovanje v javno blagajno, če bo na koncu veliko tega denarja končalo v rokah zasebnikov.
Priznati je treba, da bi ta zakon močno posegel v prihodke zavarovalniškega kapitala in da obljubljajo prenos teh sredstev v javno blagajno. A je hkrati treba pojasniti, da vlada uvaja oziroma ohranja prispevek v fiksnem znesku, kar je najbolj nazadnjaški in najbolj škodljiv princip obdavčitve. Nacionalizacija nepravičnosti. Zanimivo je, da je prej koalicija pojasnjevala, da pred letom 2025 dopolnilnega zavarovanja ne morejo odpraviti, zdaj pa so to storili čez noč.
Hkrati se pri tem zakonu pojavlja vprašanje, če ne bo zdaj ZZZS tisti, ki bo moral višati ceno, saj se stroški v zdravstvenem sistemu povečujejo (inflacija, starajoče prebivalstvo, rast plač). Bo to še povečalo pritiske na javno blagajno, ki jo zdravstveni minister že tako želi podrediti?
Jasno je, da bi dopolnilno zavarovanje morali nadomestiti s progresivno obdavčitvijo, da bi tisti z visokimi prihodki in zaposlovalci plačevali več za zdravstvo. V Sloveniji je zdravstvo podfinancirano, saj zanj namenimo 85 % povprečja EU (Avstrija npr. 11,5 % BDP, pri nas pa nekaj čez 9 %).
Predstavniki Levice se danes trepljajo po ramenih, češ dosegli smo to, za kar se že dolgo zavzemajo. A tako kot se Levica utaplja v neoliberalni vladi, tako se ideja za odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja utaplja v tej polovičarski rešitvi, ki so jo predlagali danes. S ponovno obljubo, da naj bi nekoč uvedli pravično dajatev, ne pa enot Bomo videli, če jim bo uspelo in koliko bo še takrat ostalo od javnega zdravstva, ki ga ta levosredinska vlada pospešeno ruši.
Poslanska skupina (zakaj ne celotna koalicija, če so na tiskovki zatrjevali, da so enotni?) je vložila zakon, ki se bo obravnaval po rednem postopku. To pomeni, da bo na voljo veliko časa, da se kaj “zalomi” oz. da zavarovalniški lobisti opravijo svoje. Do podobne točke je prišla vlada Marjana Šarca, to pa je bila hkrati točka začetka konca njegove vlade. Skratka, možnosti, da bo zakon umaknjen ali močno spremenjen, je še dovolj, a je glavni problem drugje…
Bistveno je, kakšna bo nadaljnja politika vlade na področju zdravstva. Da je do sedaj uveljavljala močne privatizatorske pritiske, ji očitajo celo civilnodružbeniki, ki so ji pomagali na oblast. V zadnjih nekaj mesecih je zdravništvo prišlo na svoj račun z uveljavljanjem osebnih pridobitniških interesov, vlada pa napoveduje napad na javno zdravstveno blagajno, kjer imajo trenutno veliko besede predstavniki zavarovancev. Kako kaotično je ministrovanje Bešiča Loredana lahko tedensko beremo v časopisih, kakšne ukrepe pa uveljavlja, pa med drugim kaže tudi njegov status, saj je sam zdravniška dvoživka, zaposlen pri enem od najbolj destruktivnih zdravniških kapitalistov – Marku Bitencu.
Ni nemogoče, da za prenosom financ iz dopolnilnega zavarovanja stoji dogovor z zavarovalniškim kapitalom, saj (bo) ta nedvomno zahteval kakšno povračilo oziroma koncesijo. To je sicer ugibanje, ki pa se bo precej kmalu potrdilo ali zavrnilo.
No, tudi če v tem primeru ne gre za politično trgovino, bodo zasebni interesi po nekaj mesecih – kljub prenosu dopolnilnega zavarovanja v javne račune – mnogo na boljšem kot prej, saj jim bo omogočen še globlji vdor v javno zdravstvo. Če bo vlada nadaljevanja dosedanjo usmeritev in če se ji po robu ne bodo postavile močnejše sile, bo ukinitev dopolnilnega zavarovanja blažev žegen ali pa kar dimna bombica za veliko razgradnjo javnega zdravstva.

+ Ni komentarjev
Dodaj svojega