OB 140. OBLETNICI MARXOVE SMRTI

»Silni mislec, čigar veličini se priklanjajo tudi nasprotniki, je umrl 14. marca 1883«, je v predgovoru k tretji izdaji Kapitala, ki je izšla istega leta, zapisal Marxov dobri tovariš Friedrich Engels. Na današnji dan mineva natanko 140 let od njegove smrti. Ob obletnici njegove smrti objavljamo izseke in prevod njegovega življenja in dela, ki ga je leta 1877 zapisal Engels.

Karl Marx, človek, ki je socializmu in s tem celotnemu delavskemu gibanju sodobnega časa prvi dal znanstveno podlago, se je rodil leta 1818 v Trierju. Študiral je v Bonnu in Berlinu, sprva se je ukvarjal s pravom, vendar se je kmalu posvetil izključno študiju zgodovine in filozofije, leta 1842 pa je bil tik pred tem, da se uveljavi kot docent filozofije, ko je politično gibanje, ki se je pojavilo po smrti pruskega kralja Friderika Viljema III., njegovo življenje usmerilo v drugo smer.

Jeseni leta 1842 je renška liberalna buržoazija Marxa postavila na čelo glavnega urednika časopisa Rheinische Zeitung, kjer je pri deželnem zboru vzbudil veliko pozornosti. Omenjeni časopis je sicer izhajal pod cenzuro in bil eden redkih časopisov, ki se je za kratek čas uspešno zoperstavljal pritiskom cenzorjev. V začetku leta 1843 je vlada izjavila, da časopisa ni mogoče držati pod nadzorom in ga brez večjih pomislekov ukinila.

Marx, ki se je medtem poročil z Jenny von Westphalen, sestro poznejšega reakcionarnega ministra Westphalena, se je preselil v Pariz, kjer je izdal knjigo Nemško-Francoski anali (Deutsch-Französische Jahrbücher), v kateri je s kritiko Hegla začel niz svojih socialističnih spisov, nato pa je skupaj z Engelsom izdal Sveto družino. Študij politične ekonomije in zgodovine francoske revolucije je Marxu še vedno dopuščal dovolj časa za občasne napade na prusko vlado; ta se mu je spomladi 1845 maščevala tako, da je od pruskega ministra dosegla njegov izgon iz Francije.

Marx se je preselil v Bruselj in tam leta 1847 v francoščini objavil kritiko Proudhonove anarhistične Filozofije revščine, leta 1848 pa razpravo o svobodni trgovini. Hkrati je izkoristil priložnost in v Bruslju ustanovil nemško delavsko društvo ter tako začel z aktivno agitacijo med delavstvom. Slednje je zanj postalo še pomembnejše, ko se je leta 1847 s svojimi političnimi sopotniki pridružil tajni Ligi komunistov. Na drugem kongresu Lige je prišlo do sklepa, da Marx in Engels pripravita temeljna načela stranke, vsem poznana kot Komunistični manifest. Tekom revolucionarnih gibanj 1848 je v Belgiji prišlo do številnih političnih prevratov in oblasti so Marxa aretirale ter izgnale nazaj v Pariz.

Po marčni revoluciji je Marx odšel v Köln in tam ustanovil časopis Neue Rheinische Zeitung, ki je izhajal od 1. junija 1848 do 19. maja 1849 – edini časopis, ki je zastopal stališče proletariata v tedanjem demokratičnem gibanju, kar se je pokazalo v njegovem brezpogojnem zavzemanju za pariške junijske upornike iz leta 1848, zaradi česar je časopis izgubil skoraj vse svoje delničarje.

Po obsodbi članov Zveze komunistov v Kölnu se je Marx umaknil iz političnega agitiranja in se deset let posvečal knjigam politične ekonomije, ki jih je ponujala knjižnica Britanskega muzeja. Kot prvi plod njegovega dolgoletnega študija ekonomije je leta 1859 izšel Prispevek h kritiki politične ekonomije. To delo vsebuje prvo koherentno razlago Marxove teorije vrednosti, vključno z naukom o denarju. Končno je leta 1861 v Hamburgu izšel I. zvezek Kapitala, kritične analize kapitalistične proizvodnje; njegovo glavno delo, v katerem so razloženi temelji njegovih ekonomsko-socialističnih konceptov in glavne značilnosti kritike obstoječe družbe, kapitalističnega načina proizvodnje in njegovih posledic.

Friedrich Engels je ob koncu prispevka o Marxovem življenju in delu še zapisal, da bodo v drugem zvezku Kapitala »revolucionirani tudi tisti vidiki politične ekonomije, ki se jih prvi zvezek ni dotaknil. Naj bo Marxu zagotovljeno, da ga bo lahko kmalu pripravil za tisk«. Marx objave ni doživel, zanjo je prav na leto njegove smrti poskrbel Engels.

Vabljeni k branju celotnega Engelsovega prispevka o Marxovem življenju, ki je dostopen v angleškem jeziku na povezavi: http://bit.ly/3LkrnDl

+ Ni komentarjev

Dodaj svojega