Štirje ključni kazalniki podnebnih sprememb – koncentracija toplogrednih plinov v ozračju, dvig morske gladine, temperatura oceanov in zakisljevanje oceanov – so v letu 2021 podrli nove rekorde. Hkrati je bilo, glede na poročilo Svetovne meteorološke organizacije State of the Global Climate in 2021 [https://bit.ly/3LxUHmi], zadnjih sedem let najtoplejših doslej.
Medtem pa se investicije v naftne in plinske projekte nadaljujejo [https://bit.ly/385ReO8]. Kratkoročni načrti za širitev fosilnih goriv vključujejo nove naftne in plinske projekte, ki bodo po proizvedenih toplogrednih plinih enaki desetletju emisij CO2 Kitajske, ki je trenutno največja država onesnaževalka na svetu (ni pa največja onesnaževalka na prebivalca). Načrti vključujejo 195 “ogljičnih bomb”, velikih naftnih in plinskih projektov, ki bodo skupno proizvedli približno enako količino emisij kot jih trenutno svet proizvede v 18 letih. Uresničitev teh projektov pomeni gotovo prekoračitev 2°C globalnega segrevanja (omejitev na 1,5°C pa je še toliko bolj nedosegliva).
Fosilna industrija tako ostaja še vedno izjemno profitabilna, predvsem v času, ko so cene fosilnih goriv tako visoke. ExxonMobil, Shell, BP in Chevron so v zadnjih treh desetletjih ustvarili skoraj 2 milijardi dolarjev profita! Ob nedavnem dvigu cen je BP-jev šef podjetje nonšalantno označil kot “bankomat” (“cash machine”).
Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se še vedno zanašamo na že prežvečene floskule o individualni odgovornosti potrošnikov, trajnostnem razvoju, zeleni rasti in podobnih navideznih rešitvah, ki ob desetletjih konferenc o podnebnih spremembah (zadnja je bila lani v Glasgowu, naslednja letos v Egiptu), niso prinesle do padca v globalnih emisijah temveč prav nasprotno [https://bit.ly/3Px3aJD].
Investicije v fosilna goriva se po diktatu kapitala, kljub neprestanim opozorilom o škodljivosti le-teh, nadaljujejo. Vse večji problemi s katerimi se srečujemo pa so odraz kapitalizma, ki temelji na izkoriščanju narave in človeka in obravnava planet kot neomejen vir brezplačnih surovin. Kapitalizem temelji na neskončni akumulaciji, ki je nujno netrajnostna na planetu z omejenimi viri.
Da bi presegli (ali vsaj omejili) brezkončno produkcijo profita za produkcijo še več profita, značilno za kapitalistični sistem, je potreben kolektivni politični angažma (ki presega COP in podobne neučinkovite konference), ker razsežnosti okoljske krize zahtevajo hitre in ogromne intervencije držav. Odločitve o tem, kaj proizvedemo in uporabljamo za vir energije, ne morejo ostati v rokah kapitalistov in zastopnikov držav, saj nas njihove odločitve več kot očitno vodijo v podnebni zlom.
Da odpravimo kapitalizem pa je potrebno je razviti množično okoljsko gibanje na vključitvi široke množice delovnih ljudi, ki se je zmožna preko stavke in drugih oblik kolektivnega boja upreti kapitalu. Zametki takšnega gibanja obstajajo tudi pri nas, bo pa moralo za uspešen boj proti kapitalu radikalizirati svoje metode. To torej ni čas za obup, prav nasprotno, je čas za še večji angažma. Aktivirajmo se v okoljskem gibanju, podprimo in vključimo se v sindikate, angažirajmo se v bojih v lokalni skupnosti!
Vir slik: https://bit.ly/385ReO8
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega