“Od reke, do morja, Palestina bo svobodna!” se je ta teden ponovno slišalo po slovenskih ulicah, v ponedeljek v Ljubljani in v sredo v Mariboru. Protestniki so zahtevali: 1.) aktivno zavzemanje za takojšnjo prekinitev izraelske invazije na Gazo in zaustavitev genocida nad tamkajšnjim prebivalstvom; 2.) aktivno zavzemanje za takojšen embargo na uvoz orožja v Izrael; 3.) uvedbo sankcij izraelskemu apardheidovskemu režimu; 4.) prekinitev diplomatskih stikov z Izraelom; 5.) priznanje Palestine kot samostojne države.
Glede na to, da se že tako uborno medijsko poročanje o etničnem čiščenju vedno bolj šibi, je sicer bilo na shodih manj ljudi kot v prvih protestih, a številke kljub vsemu niso zanemarljive.
Na tretjem ljubljanskem shodu za Palestino je bila prisotna nekaj sto glava množica, primerljiva z drugim shodom, ki se je odvil nekaj tednov nazaj. Prav tako je imela isto traso – od začetnih nagovorov na Prešernovem trgu so se protestniki po Čopovi odpravili do Zare na Cankarjevi, kjer so opozorili na reklamne fotografije, ki jih je ta modna znamka objavila v prvi polovici decembra, ki spominjajo na uničenje v Gazi. Nato so odšli do ameriške ter nemške ambasade, ki sta bili močno zastraženi s strani policije (jasno je, na čigavi strani je policija!), nato pa so se odpravili do Trga republike, kjer so sledili zaključni nagovori ter pozivi Vladi naj ukrepa proti Izraelu.
Udeležence smo vprašali, kakšne misli se jim porajajo, ko lahko že dva meseca v živo spremljajo genocid, zanimalo pa nas je tudi, kaj menijo o odzivih svetovne politike. Kot so dejali naši sogovorniki, jih ob spremljanju genocida spremlja nejevera, groza, hkrati pa razočaranje nad zahodno liberalno demokracijo.
“Groza, žalost, ne morem verjet, da se to dogaja v letu 2023! Vsi spremljamo kaj se dogaja, ampak se nič ne spremeni! Od sedmega oktobra in se samo stopnjuje in se nič ne izboljšuje, jasno je da so cilj izraelske vojske civilisti, da ne gre za vojno s Hamasom. Besna, jezna sem!” je dejala ena izmed protestnic.
Druga sogovornica je povedala, da jo vsak dan preveva nervoza in tesnoba: “Ko na različnih instagram profilih gledam grafične prizore z Gaze, me včasih ponoči tlačijo more… Nekako sem se naučila, da to žalost izrazim skozi aktivizem in tako pomagam po svojih najboljših močeh. Zelo sem razočarana, ker ne verjamem kako so politiki samo mižijo, dogaja pa se genocid. ”
“Očitna je dvoličnost, če pogledamo situacijo v Ukrajini v primerjavi s situacijo v Palestini. Proti Rusiji so uvedli hude sankcije, Izraelu pa še vedno dobavljajo orožje.” je povedal sogovornik. “O tej situaciji se govori, kot da je “humanitarna kriza”, v bistvu pa gre dejansko za genocid. Ne gre za vprašanje koliko humanitarne pomoči bomo uspeli dostaviti preko nevladnih organizacij dejansko bi morali ustaviti Izrael. To je edina rešitev. ”
“Prvi mesec zaradi tega nisem mogla spati, imela sem hude nočne more, počutila sem se tesnobno in zelo žalostno. V drugem mesecu sem dobila občutek, da se ljudje prehitro navadimo na dogajanje, kar je v meni vzbudilo več jeze kot žalosti. Žalostno pa je, da odločevalske države ne naredijo ničesar.”
Večina sogovorcev predstavlja geostrateške interese zahodnega kapitala in njegovih držav na Bližnjem vzhodu kot vzrok za pasivnost “mednarodne skupnosti” ob izraelskem genocidu v Gazi.
“Profit. Jasno, vsak ima svoje politične interese. Če bi bil interes zaščititi prebivalstvo Palestine bi bilo vojne verjetno že zdavnaj konec ali pa se sploh ne bi začela. Tako pa Izrael ve, da ma podporo (zahodnih držav) in da lahko dela karkoli hoče,” je povedala ena izmed sogovornic.
Eden izmed protestnikov meni, da je politika zahoda zelo hinavska. “Zahod in zahodni mediji brezpogojno stojijo ob strani Izraelu, pošiljajo orožje in denar kljub temu, da je jasno, da je Izrael okupator. Tudi če se ne strinjamo s političnimi stališči Hamasa moramo priznati, da ta izvaja narodnoosvobodilni boj v deželi, ki je okupirana in ima pravico, da se bori proti izraelski vojski.” Nadaljeval je, da zahodne države že od druge svetovne vojne pod krinko borbe proti antisemitizmu podpirajo Izrael, čeprav je resničnost drugačna: “Vendar gre tu za širše geostrateške interese, Izrael vseeno predstavlja zaveznika Zahoda na Bližnjem vzhodu, kjer ima veliko nasprotnikov, med katerimi je najmočnejši Iran. Ob tem Zahod vidi Izrael kot pomembnega geostrateškega partnerja na tem območju in ga zato hoče zaščititi za vsako ceno. Ta razlog je verjetno še pomembnejši kot neke moralne puhlice o zaščiti Judov zaradi holokavsta.”
Ena od sogovornic je poudarila, da se zlorablja dediščino holokavstva za upravičevanje dejanj Izraela: “Zahodne države govorijo, da je to za varnost Judov. Ampak to ni res, s tem samo varujejo zahodne interese v regiji. Če bi njih res skrbelo za varnost Judov bi poskrbeli za Jude, ki po Evropi in drugje doživljajo antisemitske napade zaradi Izraela. To dediščino holokavsta bi v Evropi morali razumeti, kot upor proti vsem oblikam genocida. “Never again” se nanaša na vse. Še posebej je dvoličnost vidna v Nemčiji, kjer velika judovska skupnost ki protestira, na primer Judische Stimme, Jewish Bundt. Slišala sem, da je ena judovska protestnica skandirala “From the river to the sea” in so ji rekli, da je to klic h genocidu Judov – Judinji! Kar je tako malo… za zaključek: govorijo, da Hamas uporablja človeške ščite, ampak oni (Izraelci) uporabljajo človeške ščite, Judje in judovska generacijska travma so njihovi človeški ščiti.”
Eden izmed udeležencev je poudaril, da: “Zahodne države sponzorirajo svojo psevdokolonijo Izrael, zato da svojo moč izvajajo na Bližnjem vzhodu, rušijo potencialno progresivne ali vsaj anti-imperialistične režime tam. Ja, to je letalonosilka za američane.”
Na drugem shodu za Palestino v Mariboru se je zbralo okrog sto protestnikov. Ker je bil protest tokrat pred mariborsko univerzo, je dr. Branislava Vičar v imenu Visokošolskega sindikata Univerze v Mariboru opozorila na načrtno uničeno univerzitetno infrastrukturo v Gazi in s tem palestinskim študentkam in študentom odvzeto univerzalno pravico do izobraževanja. “Nastopil je čas, da tudi slovenska akademska skupnost zavzame pozicijo, ki vodi do svobode, enakosti in pravičnosti za celotno palestinsko prebivalstvo. Da obsodi izraelsko rasistično in genocidno politiko in politično podporo izraelski okupaciji, ki se vzpostavlja pod krinko hipokritskega nasprotovanja antisemitizmu,” je dejala Vičar. Govorka Gibanja za pravice Palestincev Ana Tasič je z zbranimi delila zgodbe njenih prijateljev iz Zahodnega brega, ki prav tako dnevno doživljajo teror izraelskega režima.
Nur Lamberger Al Khatib je prebral govor svojega očeta palestinskega rodu Mahmuda Al Khatiba. Khatib je prepričan, da se moramo danes združiti in se boriti za svet, ki bo v ospredje postavljal človeka.
Jerneja Breznik, članica ekosocialistične iniciative KLAS, je poudarila, da namen shoda ni le osvoboditev Palestine, ampak odprava vseh vzrokov za zatiranje vseh zatiranih po svetu in boj proti imperializmu v vseh pojavnih oblikah: “Sedanja imperialistična politika pod vodstvom Združenih držav Amerike je na Bližnjem vzhodu in tudi drugod po svetu ustvarila svojo periferijo, iz katere krade in izčrpava naravne vire ter brutalno izkorišča ljudi.” Opozorila je, da v Palestini ne gre za verski spopad, ne gre za trčenje verskih kultur niti ne gre za vojno dveh enakovrednih sil: “Gre za boj med zatiralci in zatiranimi.” Obsodila je mlačne obsodbe slovenskih politikov ter med drugim tudi pozvala k izstopu Slovenije iz NATA ter zahtevala konec jedrskemu oboroževanju ter konec imperialistične nadvlade z namenom izkoriščanja naravnih virov.
Urška Breznik iz Pekarne Magdalenske mreže je izpostavila, da se z uvažanjem orožja neposredno podpira masovna kršenja človekovih pravic, vojnih zločinov in genocid, vojske in proizvodnja orožja pa so med drugim tudi največjimi porabniki fosilnih goriv in med največjimi onesnaževalci voda in prsti. Aktivno sodelovanje pri oboroževanju Izraela na laž postavlja vsa govoričenja EU o zavzemanju za človekove pravice in za nekaj, kar EU imenuje svoje vrednote. Dobavljanje orožja akterjem, ki izvajajo vojne zločine, ni samo nemoralno, ampak je tudi nelegalno po mednarodnem občem pravu in v nasprotju s skupnim stališčem Sveta EU. Mednarodna konvencija proti genocidu države obvezuje, da so ga dolžne preprečiti in storilce kaznovati.
A trenutno se pretvarjajo, da se zločini ne dogajajo, je dejala in dodala, da so vlade odpovedale tako v svoji moralni kot tudi pravni funkciji, zato so ukrepali ljudje.
Delavci v pristaniščih in transportni sindikati po svetu že zavračajo nalaganje vojaške opreme, v številnih krajih po svetu protestniki blokirajo dostope v pristanišča in v tovarne orožja in izvajajo pritisk na vlade, je povedala. Sklenila je, da je vojna v Gazi oživila solidarnostna gibanja po svetu, kar moramo izkoristiti ne le zaradi Gaze in palestinskega ljudstva, temveč tudi zaradi svobode in pravičnosti povsod po svetu.
S shodom so se mariborski protestniki postavili ob bok palestinskemu uporu proti okupatorju ter se pridružili delovnim ljudem po svetu, ki na ulicah, v tovarnah in drugod jasno nasprotujejo izraelski politiki apartheida in etničnemu čiščenju v Gazi. Solidarnost s Palestinkami in Palestinci je del širšega protiimperialističnega gibanja, katerega cilj je družbena transformacija v smeri družbe utemeljene na potrebah ljudi in narave in ne privatnih interesov kapitala ter vladajočih. Z željo, da ne bi ostalo le pri protestih, so v Mariboru razdelili letake z elektronskim naslovom protiimperializem.mb@gmail.com, kamor lahko pišejo ljudje, ki bi se želeli priključiti lokalnim prizadevanjem za svobodno Palestino in svet brez izkoriščanja. Samo z zlomom sistema, ki temelji na imperialistični nadvladi držav centra nad obrobjem, je mogoče zagotoviti svet brez izkoriščanja, katerega pomemben del bo tudi svobodna Palestina.
FOTO: Sami Rahim
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega