NEMČIJA: PODPORA ZA RAZLASTITEV RENTNIKOV, STRMOGLAVLJENJE STRANKE LEVICA IN SLABI OBETI ZA RADIKALNEJŠE (OKOLJSKE) UKREPE

Nedelja je v Nemčiji minila v znamenju volitev. Najprej (edina) dobra novica. V Berlinu je sočasno z volitvami na ravni zvezne dežele potekal referendum o razlastitvi velikih najemodajalcev. Gibanje Deutsche Wohnen & Co Enteignen je z dolgotrajno in množično kampanjo, ki je vključevala dogodke in pogovore z volivci v vsaki soseski in na vsaki ulici, zmagalo!

Za razlastitev in s tem ustavitev strme rasti najemnin ter boljše vzdrževanje najemnih stanovanj je glasovalo 56,4 % odstotkov Berlinčanov. Predlog se nanaša na podjetja, ki imajo v lasti več kot tri tisoč stanovanj, največji med njimi je Deutsche Wohnen, ki ima v lasti 116 tisoč stanovanj, skoraj polovico od 240 tisoč stanovanj (15% vseh berlinskih stanovanj), ki bi bila v skladu s predlogom odkupljena in prešla v javno last.

Referendum je sicer nezavezujoč, odziv nanj pa bo postal predmet pogajanj za oblikovanje naslednje koalicije za berlinsko vlado. Razlastitev je od strank, ki so se uvrstile v berlinski parlament podpirala le Levica, Zeleni pa so po pritisku aktivistov izustili, da bi razlastitev podprli kot “zadnjo možnost”. Čeprav ni jasno, kaj se bo izcimilo, pa je izid referenduma velik uspeh in odlično izhodišče za še močnejši politični pritisk z ulic, ki zahtevajo dostopna stanovanja za vse.

Glasovanje sicer simbolizira nemoč levice, ki jo v Nemčiji v parlamentu predstavlja stranka Die Linke (Levica). Kljub skoraj 60 % podpori za razlastitev in aktivni vlogi Levice pri boju za le-to, je stranka v Berlinu dobila le 13,9 % glasov, poldrugi odstotek manj kot na prejšnjih volitvah. Levica je popušila tudi na nacionalni ravni, kjer se ji je podpora v primerjavi s prejšnjimi volitvami skoraj prepolovila in znaša 4.9 %. Razlogi za to so številni in kompleksni ter bodo v naslednjih mesecih predmet številnih debat. Vsekakor je zanimivo, da levi ukrepi pridobivajo na podpori (nacionalizacija stanovanj, napredna okoljska politika), medtem ko jo edina leva parlamentarna stranka izgublja.

Na nacionalni ravni so slavili socialdemokrati (SPD) na čelu z Olafom Scholzem, trenutnim finančnim ministrom, ki se je predstavljal kot najbolj zanesljivi nadaljevalec politike Angele Merkel, nesporne nemške vladarice zadnjih 16 let. Njeni krščanski demokrati (CDU+CSU) so sicer dosegli najslabši rezultat po letu 1949. Kdo bo tvoril naslednjo vladajočo koalicijo, bosta tako odločali tretje in četrto uvrščeni stranki: Zeleni (Grüne) in desni neoliberalci (FDP), ki napovedujeta, da se bosta med sabo dogovorili, katero od dveh večjih strank (in pod kakšnimi pogoji) bosta povabili k pogovorom. Fragmentacija vladajočih strank gotovo ni po godu nemškim kapitalistom, saj bo manj stabilna vlada težje kontinuirano zastopala njihove interese, a pod naslednjo vlado sprememb v za kapital ključnih politikah ni pričakovati.

Slab rezultat Levice pomeni, da njihova koalicija z Zelenimi in SPD, s katero je pred volitvami strašila desnica, ni mogoča. Levo krilo SPD ima tako zelo malo manevrskega prostora za uveljavitev bolj levih ukrepov. Dejstvo, da bo v vladajoči koaliciji neoliberalni FDP, pa pomeni, da se od naprednejših ali resnih podnebnih politik lahko praktično poslovimo. FDP je na žalost najbolj priljubljena stranka med mladimi, ki jim prodaja nižje davke, digitalizacijo, biznisovski imidž in aplikacije – vse, kar si Mark Boris Andrijanič lahko le želi.

Omeniti velja še skrajno desno Alternativo za Nemčijo (AfD). Ta se je sicer izneverila “neustavljivemu vzponu”, ki so ga napovedovali nekateri pisuni o populizmu. Je pa z 10% osvojenih glasov vseeno osvojila mnogo preveč glasov, v zveznih državah Turingija in Saška pa je postala celo največja stranka.

Koalicijska pogajanja bodo trajala nekaj mesecev. To pomeni, da kljub vsem slavospevom Angeli Merkel in poslovilnim člankom, ki smo jih lahko brali v zadnjih dneh, ta še kar nekaj časa ostaja na sceni. Nemčija tako na zelo pomemben podnebni vrh v Glasgowu čez dober mesec ne bo prišla z vlado s polnimi pooblastili, kar je še en udarec za “ambicioznost” nemških in evropskih podnebnih politik. Te je sicer kot najpomembnejšo temo navedlo največ, 46% vseh volivcev, ki so včeraj oddali svoj glas.

Več informacij o izidih, starostni in izobrazbeni strukturi podpornikov različnih strank in podobnem tukaj: https://tinyurl.com/sacfnudx

+ Ni komentarjev

Dodaj svojega