Koordinator Levice in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luka Mesec, je na nedavnem posvetu o pokojninskem sistemu, ki ga je sta ga organizirali dve organizaciji kapitala, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Združenje družb za upravljanje investicijskih skladov, napovedal kasnejši izstop iz trga dela za starejše (tj. kasnejše upokojevanje) in večjo vlogo drugega (zasebnega) pokojninskega stebra pri zagotavljanju financ za izplačilo pokojnin.
Ta njegova napoved je naletela na oster odziv javnosti. Mesec se je zato odzval s pojasnilom na družbenih omrežjih (https://bit.ly/3ngJuA9), kjer pa omenjenih besed ni preklical ali se od njih distanciral, še več, zavil jih je v celofan leporečenja in jih obogatil s standardnimi retoričnimi vprašanji kot so: Kje so dopustne meje najnižjih pokojnin?
Videti je, da se reformni poskusi na ministrstvih, ki jih nadzoruje Levica, bistveno ne razlikujejo od predlogov,iz strani ministrstev, ki jih vodijo kadri preostalih dveh koalicijskih strank. Tako v smislu rekordno dolgih rokov za njihovo uveljavitev kot, mnogo pomembneje, v idejno-politični smeri kateri sledijo. Ne samo, da so se odpovedali socialistični perspektivi družbe v prihodnosti in postali zgolj še eni izmed političnih upravljalcev kapitalističnega reda, to njihovo upravljanje je povrh vsega daleč proč celo od skromnih socialdemokratskih načrtov, ki so jih zagovarjali že med zadnjo volilno kampanjo pred dobrim letom. Naj ob tem spomnimo na primer zapletov pri prenosu zemljišč iz DUTB na Stanovanjski sklad o katerm smo obširno poročali (https://bit.ly/3z1WHPQ).
Povedno je tudi, da je minister Mesec ob predstavitvi izhodišč za pokojninsko reformo, pozornost usmeril tudi na Francijo. Tam že nekaj tednov potekajo obširne delavske stavke in ulični protesti proti uveljavitvi nove pokojninske zakonodaje, ki predvideva dvig upokojitvene starosti. Sodeč po anketah javnega mnenja več kot 65% ljudi v Franciji nasprotuje takšnemu dvigu. Toda minister, ki zase še zmeraj pravi, da je socialist in da vodi socialistično stranko, ni podprl delovnih ljudi v Franciji, ki na ulicah zaustavljajo novo v vrsti ofenziv kapitala in države,ki je tokrat v obliki napada na pridobljene pravice in standarde delovnih ljudi vseh generacij, temveč je zgolj opozoril, da si ne želi, da bi se takšne scene ponovile tudi v Sloveniji.
V ta namen bodo na ministrstvu težili k oblikovanju soglasja vseh socialnih partnerjev. Glede na predstavljene rešitve (pre)velikih težav pri iskanju soglasja s strani kapitala ne bi smeli imeti. V GZS so se tako negativno odzvali zgolj na morebiten dvig prispevne stopnje za kapital v prvem pokojninskem stebru. Spomnimo, na zdajšnjo raven se je v času Drnovškove vlade spustila leta 1996 – zgolj zaradi tega ukrepa se je v pokojninsko blagajno v naslednjih 15 letih nateklo 8 milijard € manj. Mnogo pomembnejše vprašanje je, kako se bo na vse skupaj odzvala stran (organiziranega) dela. Ali se bo pustila vtopiti v neenakih tripartitnih pogajanjih, ali pa bo bitko za pokojninski sistem kot institucionalizirano obliko solidarnosti v družbi po sledi tovarišev iz Francije premaknila v proizvodne hale, pisarne, razrede, trgovine, ulice in trge.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega