Vse od začetka vojne v Ukrajini so vsi ostanki naprednih protivojnih stališč pod izrazitim pritiskom. Ravnokar so Turčija, Švedska in Finska podpisale dogovor, kjer Turčija po dolgem nasprotovanju končno umika svoje zadržke do vstopa Švedske in Finske v NATO. A za kakšno ceno?
V zameno za članstvo v NATU morata skandinavski državi sprejeti in sodelovati pri turški politiki preganjanja kurdskih gibanj. Kurdska osvobodilna gibanja morata označiti za teroristične organizacije in se zavezati k preganjanju njihovega delovanja. Številčna kurdska diaspora na Švedskem – mnogi pribežniki ravno zaradi turške agresije – je prispevala k dosedanji Švedski zunanji politiki obsojanja turških kršitev človekovih pravic in nudenja humanitarne pomoči.
Kurdska delavska stranka (PKK) že leta vodi vstajo v jugovzhodni Turčiji, kjer se bori za avtonomijo in priznanje kurdske manjšine. Njej sorodne organizacije (npr. Ljudske zaščitne enote – YPG) pa so bile ključne pri premagovanju ISIS-a in na severu Sirije branijo avtonomno regijo ter vršijo politični program družbene transformacije, ki temelji na principih komunalizma, emancipacije žensk ter ekologije. V svoji vojni proti Kurdom je Turčija pripravljena izvesti tudi nelegalno vojaško invazijo na Severno Sirijo in se vojskovati proti silam, ki jih v Sirijski državljanski vojni podpirajo celo ZDA.
Farsa »zahodnih vrednot«, s katerimi se izsiljuje moralna mobilizacija proti Rusiji, je najizraziteje razgrnjena vsakič, ko avtoritarci v domačem taboru izdajo demokratična gibanja in prizadevanja podjarmljenih narodov. (Seveda, če farse ne izda že mračnjaška notranja politika ZDA.)
Javno mnenje v Sloveniji ostaja relativno protivojno: med državami NATA v Sloveniji največji delež javnosti (33 %) nasprotuje povečaju vojaških izdatkov. Toda, kot uvodoma rečeno, so takšna stališča pod vse večjimi pritiski in lahko ob spontanih geopolitičnih razlagah in ob manku organiziranega antiimperialističnega stališča popolnoma podležejo histeriji.
Nenazadnje smo ravnokar priča popolni kapitulaciji ponosne švedske zunanje politike miru in varovanja človekovih pravic. Liberalni mnenjedajalci se trudijo slovensko protivojno razpoloženje pokroviteljsko zvesti, ali na presežek antijanšistične vznesenosti, ali na presežek proticepilskega zarotarstva.
Drži, da v slovenskem političnem prostoru ni organizacije, ki bi zastopala ali vodila dosledno antiimperialistično stališče in da je tako lokalno protivojno razpoloženje ter dvom v medije (Slovenija je s 50 % tudi med vodilnimi »dvomilci« v medijsko poročanje o vojni) v veliki meri spontano. Ta dvom sicer tudi nereflektirano nastopa v snopih z nekaterimi drugimi marginaliziranimi nazori.
Toda to ne pomeni, da antiimperializem in nasprotovanje vojni ne moreta biti dosledni in razumni stališči, nenazadnje imamo tudi lokalno zgodovino takšne zunanje politike (o tem smo že pisali, gl. https://bit.ly/3bvjlYd). Če smo pozorni na vlogo in delovanje Turčije znotraj NATA, pravzaprav atlantsko stališče ni razumno in dosledno.
Glede prave vloge NATA in dolgoročnih posledic atlantskega hujskaštva pa je povedno tudi naravno nadaljevanje »open door« politike atlantskega zavezništva. Po Švedski in Finski so na vrsti »podobno misleče« azijske in pacifiške države. Prvič bodo na vrhu NATA sodelovale Avstralija, Japonska, Južna Koreja in Nova Zelandija, kjer se bo dolgoročno utrdilo tudi atlantsko politiko obvladovanja Kitajske. Po javnomnenjskih raziskavah, ki jih opravlja NATO, se je protikitajsko razpoloženje v NATO državah od lani do letos povečalo iz 41 % na 52 %.
Obrambno zavezništvo ustanovljeno proti Sovjetski zvezi, ki v svoji zgodovini še nikoli ni delovalo defenzivno, z alibijem ruske invazije in brez globalne socialistične antiimperialistične alternative lahko izsiljuje novo hladno vojno. Na poti do te vsako protivojno stališče diskreditira, vsako napredno gibanje izda in zatre. Zakaj? Da bomo še petdeset let poslušali o nujnosti večanja vojaških izdatkov, ker [vstavi režim] predstavlja varnostno grožnjo?
NATO-va javnomnenjska raziskava: https://www.nato.int/…/220622-pre-summit-research-2022.pdf
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega