Zadnje dni lahko spremljamo grozljivo opustošenje, ki ga za seboj puščajo požari na Krasu. Ob tem so gasilci in gasilke, ki so zaenkrat uspeli preprečiti najhujše, upravičeno deležni velikih pohval in izkazov spoštovanja, tudi s strani državnih oblastnikov. Pomembno pa je, da se njihovih dejanj in tudi samih požarov kar ne pozabi in da se iz tega kaj tudi naučimo.
1. Po dokončni pogasitvi požara naj gasilke in gasilci ne bodo nagrajeni zgolj s ploskanjem (tako kot medicinske sestre po vrhuncu epidemije), ampak z boljšimi delovnimi pogoji in okrepljenimi zmogljivostmi – tako za poklicne, kot prostovoljne gasilce. Jasno je, da od kapitalistične države ni pričakovati, da bo delavcu karkoli poklonila, ampak si je treba to načeloma vedno izboriti. Prav takšne izredne situacije pa dajejo delavstvu prednost, ker pokažejo na pomen oz. celo nepogrešljivost njihovega dela. Po uspešnem zaključku boja z ognjenimi zublji tako gasilkam in gasilcem, s podporo širše javnosti, želimo še uspešen boj za boljše gasilstvo.
2. Državni funkcionarji pogosto rečejo, da bi dali, a da žal nimajo kje vzeti. Kje najti sredstva za ojačanje položaja gasilstva in drugih interventnih služb? Predlogov ni malo. Vlada bi se lahko recimo odpovedala uresničevanju “zavez” do zveze NATO (ki v Sloveniji že tako beleži eno nižjih podpor med članicami EU https://bit.ly/3IYGzTy). Pri orožarskih poslih gre za subvencioniranje vojaško-orožarske industrije, ki je pomemben faktor pri globalnem segrevanju. Ali pa obdavčitev okoljsko škodljivega luksuza: jaht, privatnih letal, športnih terencev (SUV)…
3. Požari in številne okoljske katastrofe (oz. njihova pogostost ter razsežnost) so posledica s kapitalizmom pogojenih podnebnih sprememb (kar smo obrazložili že na primeru tragedije gori Marmolada https://bit.ly/3ogRK0j)! Tudi v primeru, da je bil požar podtaknjen, se je potrebno zavedati, da je prav vse večja izsušenost – zaradi vse višjih temperatur in zaradi primanjkovanja padavin ter spremembe padavinskega režima – tista, ki je omogočila, da se je požar tako razplamtel. Na okoljski zlom se bo treba tudi prilagajati (in ga radikalno ublažiti), ceno teh sprememb pa naj plačajo tisti, ki nas potiskajo v vse večjo katastrofo: lastniki kapitala, rentniki, managerji in politični funkcionarji.
Kljub opustošenju, ki smo mu priča, nas lahko z upanjem navdaja (mednarodna) solidarnost, ki so jo izkazali gasilke in gasilce iz Slovenije in sosednjih držav, ter številčna podpora lokalnega prebivalstva. Na teh temeljih solidarnosti naj gradimo boje za boljši jutri delovnih ljudi, za ekosocializem!
Fotografija: hrvaški gasilci gasijo požar v bližini napisa Tito.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega