“Uspeh skrajne desnice”, “Le Penova slavila krepko zmago”, “Nacionalni zbor v pomembni prednosti” …Takšne in podobne naslove smo lahko zasledili v osrednjih medijih po nedeljskih francoskih parlamentarnih volitvah. Toda kaj se je zares zgodilo v Franciji in kdo lahko računa na končno zmago v drugem krogu volitev, ki sledi čez nekaj dni?
V Franciji je nekaj manj kot 49 milijonov volilnih upravičenk in upravičencev izbiralo 577 članic in članov nacionalne skupščine (parlamenta). Volilna udeležba je bila 66,7%. V prvem krogu so bili v parlament neposredno izvoljeni le tisti kandidati in kandidatke, ki so v svojem volilnem okraju prejeli več kot polovico vseh oddanih glasov. Teh je bilo 76. Med njimi je protofašističnemu Nacionalnemu zboru pripadlo 38 sedežev, širokemu zavezništvu leve sredine in levice, Novi Ljudski fronti 32 sedežev, vse preostale stranke, vključno z zavezništvom ekstremnega centra francoskega predsednika Macrona, pa so si uspele v prvem krogu zagotoviti zgolj 6 mest v novem sklicu parlamenta.
Za zapolnitev preostalih 501 parlamentarnih mest bo v nedeljo, 7. julija potekal ti. “drugi krog volitev”. Pravico do nastopa v njem imajo vse kandidatke in kandidati, ki so na nedeljskih volitvah zbrali najmanj 12,5% vseh oddanih glasov. Se pa lahko stranke in volilne koalicije odločijo, da svoje kandidate ali kandidatke umaknejo iz volilne tekme v drugem krogu, kljub temu, da so zbrali potrebno število glasov. Tako omogočijo večje možnosti za končno zmago kandidatkam in kandidatom iz drugih političnih strank, ki so se prav tako uvrstile v drugi krog. Najbolj množično so se za to taktiko odločili pri Novi Ljudski fronti, ki se je odločila v drugem krogu umakniti kar 126 kandidatk in kandidatov, ki so sicer zbrali dovoljšnje število glasov za nastop v drugem krogu. Precej manj kandidatov je umaknila centristična koalicija pod vodstvom Macrona, ki se lažno predstavlja kot “ščit pred fašizmom”. Kljub katastrofalnim volilnim izidom in še slabšim napovedim so umaknili zgolj 76 svojih kandidatk in kandidatov.
Gledano skozi perspektivo absolutnega števila prejetih glasov v prvem krogu, je Nacionalni zbor zabeležil minimalno zmago z 9,38 milijona glasov (29,25%), pred Novo Ljudsko fronto, za katero je svoj glas oddalo 9,02 milijona ljudi (28,14%). Z več kot dvema milijonoma zaostanka je na tretjem mestu sledila Macronova koalicija ekstremenega centra.
Mnogo bolj zanimivi in povedni so izsledki o demografskih značilnostih volilvk in volivcev posameznega tabora. Za koga so volili francoski delavci, študentke in za koga uradništvo ter kapitalisti?
Če ravno velja opozoriti, da gre v tem primeru za lastno opredelitev svojega položaja v družbi, lahko iz podatkov razberemo marsikaj zanimivega. Med ljudmi, ki so se samodeklarirali za pripadnice in pripadnike delavskega razreda, jih je za Nacionalni zbor glasovalo 38%, za Novo Ljudsko fronto pa 35%. Za liberalce delovni ljudje v Franciji niso glasovali. Svojo volilno bazo so liberalci našli med tradicionalnimi podporniki politik deregulacije, liberalizacije, privatizacije in državnega rasizma – med pripadniki višjega srednjega razreda. To je tudi edina skupina prebivalstva, kjer je Macronova koalicija uspela zmagati. Zanj in njegovo stranko Skušaj je namreč glasovalo kar 28% ljudi, ki se uvrščajo v višji srednji razred (vrhuška birokratskega aparata, lastniki družinskih podjetji, menedžerji, itd.).
Med mladimi do 35 leta je prepričljivo zmago dosegla Nova Ljudska fronta. Zanjo je glasovalo več kot 48% starih med 18 in 24 let. Večina teh je zaposlenih v storitvenem sektorju (trgovina, turizem, gostinstvo), prejemajo znatno nižje plače od povprečne, njihovi delovniki so praviloma daljši od 8 ur, delovni pogoji in standardi pa zelo slabi. Kljub nizki sindikaliziranosti v tej starostni skupini je Novi Ljudski fronti, ki jo sestavljajo mainstream socialisti/socialdemokrati, komunisti, zeleni in Nepokorljiva Francija Jeana-Luca Melenchona, uspelo zabeležiti zelo visoko volilno podporo med mladimi. Mnogi med njimi so prej volili za Nacionalni zbor.
Vsi zgoraj navedeni rezultati nakazujejo na tesno volilno tekmo med Nacionalnim zborom in Novo Ljudsko fronto v drugem krogu volitev. Za razliko od zmagovalcev so poraženci že znani. Republikanci, liberalci, mainstream konservativci. Vendar to ne pomeni, da so poražene tudi njihove politike. Nacionalni zbor namreč v svojem programu napoveduje nadaljevanje in poglabljanje mnogih izmed njih. Davčne olajšave za kapital in najbolje plačane, krčenje obsega javnih storitev, še strožja protimigrantska zakonodaja, še več sredstev za policijo in vojsko. Vse to so politike, ki družijo tiste, ki nam jih osrednji mediji prikazujejo kot “glavne tekmece v politični areni”. Z navideznim “spopadom” med liberalci in fašisti 21. stoletja, zamegljujejo pravi boj, ki se odvija v naših družbah. Razredni boj med stranjo kapitala in dela, med privatnimi interesi na eni in družbenimi potrebami na drugi strani. Protofašistične politične sile lahko učinkovito premagajo le tisti, katerih cilj je odprava vzrokov za njihov nastanek.
O razmerah v Franciji smo pred časom posneli tudi Pesin sok, kjer je bila naša gostja Ana Podvršič. Ob tej priložnosti vas znova vabimo k poslušanju. Povezava: https://shorturl.at/0Lea6
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega