Dogajanje v Palestini se v prevladujočem medijskem prostoru vse bolj pomika v ozadje. V zadnjih tednih smo lahko spremljali izmenjavo talcev in prekinitve ognja oz. »premirja«, kot ga naslavljajo v medijih. Začasno premirje se je izkazalo zgolj kot eden izmed strateških manevrov Izraela za nadaljevanje genocida v Gazi.
Da ni šlo za iskreno pobudo Izraela za vzpostavitev miru, kot so to predstavljali Zahodni (sploh ameriški in britanski) mediji, se je izkazalo, ko je premirje bilo še v veljavi. Izraelska vojska je tik pred uveljavitvijo ustavitve ognja, 24. novembra, intenzivno povečala bombardiranja v Gazi. Po poročilu urada ZN za humanitarno pomoč OCHA so izraelske sile kljub prekinitvi spopadov 29. in 30. novembra streljale na Palestince v Gazi in pri tem ubile dve osebi.
Izrael je 1. decembra zjutraj nadaljeval genocidni napad na Gazo in sicer le nekaj minut po izteku sedemdnevnega “operativnega premora”. Od konca premirja je bilo ubitih že okrog 1000 ljudi, skupno število žrtev pa po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje presega 15.200 Palestincev in Palestink. Od 7. oktobra je bilo na območju Gaze prisilno razseljenih kar 1,8 milijona Palestincev (naj spomnimo, da v Gazi živi približno 2,3 milijona ljudi)! Tri četrtine tam živečih Palestink in Palestincev je tako moralo zapustiti svoje domove!
Številne razprave in javna soočenja v zahodnih (pro-izraelskih) medijskih hišah, kot sta na primer CNN in BBC, o tem, ali gre v Gazi za genocid ali ne, so ponižujoče, saj pod vprašaj postavljajo verodostojnost palestinskih žrtev, predvsem pa odvračajo pozornost od dejstva, da gre za etnično čiščenje iz strani izraelske države, ki traja že 75 let‼ V slovenskih prevladujočih medijih sicer lahko spremljamo grozljiva poročila o stanju v Gazi, toda že naslednjo minuto v televizijskih poročilih gledamo tudi prispevek o izraelskih žrtvah z obsodbo dejanj Hamasa, kar z argumentom »uravnoteženosti« poročanja privede do takojšnjega moraliziranja o tem, katere žrtve in kateri otroci so večje žrtve. Na ta način se znova enači okupacijski sistemski teror z odporom zoper okupacijo, krvnike in žrtve pa se meče v isti koš, vse to na oltarju “nepristranskosti”.
Na ta način se medijski diskurz prelevi v moraliziranje. V resnici gre za zlorabo tako palestinskih kot izraelskih žrtev za relativiziranje in enačenje obeh strani, kot je razvidno tudi iz naslovov medijskih prispevkov, ki še zmeraj vztrajajo pri povsem zgrešeni rabi besednjaka: »vojna med Hamasom in Izraelom«.
Medijsko moraliziranje je bilo še posebej opazno pri poročanju o izmenjavi talcev v času premirja. Izrael je izpustil približno 240 palestinskih zapornikov – večinoma otrok – v zameno za več kot 100 talcev Hamasa. Pričevanja izpuščenih palestinskih zapornikov so osvetlila grozljive razmere v izraelskih zaporih in dejstvo, da je v njih brez sojenja in pod prisilnim priznanjem krivde zaprtih na tisoče nedolžnih ljudi.
Pred 7. oktobrom je bilo v izraelskih zaporih približno 5200 palestinskih zapornikov. Od takrat je to število skokovito naraslo, saj so izraelske sile aretirale še 3200 ljudi, med njimi 145 otrok. Samo v prvih štirih dneh po sklenitvi dogovora o premirju je Izrael pridržal še najmanj 133 ljudi, kar je skoraj toliko kot jih je na začetku izpustil. Izraelski vojaški sodni sistem ima 99-odstotno stopnjo obsodb, “zločini”, zaradi katerih so Palestinci redno zaprti, so na primer metanje kamenja, deljenje objav na družabnih omrežjih v podporo Gazi ali mahanje s palestinsko zastavo.
Medtem ko lahko v medijih na eni strani gledamo posnetke ganljivih srečanj izraelskih talcev z njihovimi družinami, se na drugi strani pojavljajo vprašanja in dileme o izpuščanju palestinskih »teroristov«. Dejstvo, da so med izpuščenimi palestinskimi zaporniki večinoma ženske in otroci v tem primeru sicer ni najboljši argument, pa vendar ponovno dokazuje dvojna merila pri obravnavi palestinskih in izraelskih žrtev. Mednarodna javnost ne poraja nobenega dvoma o izraelskih talcih in žrtvah, medtem ko so Palestinci nenehno v položaju dokazovanja svoje kredibilnosti pa naj gre za dokazovanje genocidnih dejanj v zadnjih 75 letih, števila njihovih žrtev, ali dokazovanja grozljivih razmer v katerih poteka njihov vsakdan.
Palestinci so seveda pozdravili začasno prekinitev bombardiranja, saj je vsak dan »premirja« za prebivalce Gaze pomenil povečanje možnosti za preživetje. Izrael ni imel nobenega namena prekiniti bombardiranja, kar je jasno povedal izraelski predsednik vlade Netanjahu, ko je že pred začetkom premirja najavil nadaljevanje vojne »do konca in z vsemi sredstvi«.
Pokol v Gazi se ob stalni podpori ameriškega in svetovnega imperializma nadaljuje. Takojšnja zaustavitev bombardiranja in izraelskih vojaških akcij je nujna, vendar zavzemanje za umiritev razmer ni dovolj. Za končanje genocida in apartheida v Palestini je v prvi vrsti potrebna široka podpora delovnih ljudi v obliki blokade vojaške oskrbe Izraela, zaustavitve proizvodnje vojaške opreme in vsesplošna protiimperialistična stavka proti vsem silam, ki podpirajo izraelski režim.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega