KDO JE BILA RESNIČNA MARILYN MONROE?!

V zadnjih dneh in tednih je zaradi Netflixovega filma “Blondinka” veliko govora o Marilyn Monroe. Ena največjih pop-ikon 20. stoletja je v filmu prikazana predvsem kot žrtev, nasploh pa se Monroe drži status plehke lepotice, seks simbola, ki jo vsi poznamo, a v resnici o njej ne vemo nič. Takšno Marilyn je ustvarila “tovarna ideologije” – Hollywood. A Monroe je bila veliko več od tega: tudi napredno misleča ženska, ki je simpatizirala s socializmom.

Monroe se je rodila 1926 in je odraščala v času največje krize kapitalizma, t.i. “Velike depresije”. Ker njena mati ni mogla skrbeti zanjo, je svojo mladost preživela v različnih rejniških domovih. Čeprav so bile nekatere rejniške družine do nje grozne, pa ji je bila ena – Bolanderjevi – všeč. Njen rejniški oče je delal kot raznašalec pošte v Wattsu, pretežno črnski četrti. Zaradi revščine in tesnih stikov z ljudmi je Monroe razvila poglede enakosti: med ljudmi različne polti, spolov, predvsem pa premoženjske enakosti.

Njeno ozadje je bilo vidno tudi v njenih filmskih vlogah, saj je pogosto igrala vlogo delavskega dekleta. Iz snemanja filma “Vse o Evi” iz leta 1950 obstaja anekdota, da so jo soigralci svarili, naj skrije svojo radikalno literaturo, ki jo je brala med snemanjem, saj bi jo lahko spravila v težave pri vodstvu studia.

Monroe je leta 1960 postala ustanovna članica hollywoodske podružnice “Odbora za razumno jedrsko politiko”, torej protivojne organizacije, ki se je borila proti širitvi (jedrske) oborožitve.

Ni skrivala svojih naklonjenih stališč do Castra in kubanske revolucije, podpirala pa je tudi boje gibanja za državljanske pravice, osredotočenega na odpravo rasne diskriminacije in zatiranja. Nasprotovala je rasističnim zakonom, poimenovanim po Jimu Crowu, ter sovražila J. Edgarja Hooverja, dolgoletnega desničarskega šefa FBIja, ki se ni branil umazanih metod, posebej v primerih socialističnih organizacij kot so bili Črni panterji.

In ne pozabimo: vse to v zelo sovražnem okolju, le nekaj let po anti-komunistični pregonih sentorja McCarthya. In v časih, ko se politika za žensko “ni spodobila”. O tem priča tudi zapis mccarthyevcev, ki je niso preganjali, ker so jo obravnavali kot “neumno blondinko”.

Politična in nazorska prepričanja so pri posameznikih, ki so kanonizirani kot “zvezde” ali pa kot “narodni simbol”, potisnjena ob stran, zamolčana, še posebej kadar gre za prepričanja, ki niso v skladu z vladajočo ideologijo. Pri nas je zgovoren primer Ivana Cankarja, ki velja za “največjega slovenskega pisatelja”. O njem ste se gotovo učili v šoli. Pa veste, kakšna so bila njegova prepričanja? Veste, da je bil kritik kapitalizma in privrženec socializma? Da ni “Hlapcev” in “Za narodov blagor” pisal kar tako, ampak zaradi svojih socialističnih nazorov in tudi udejstvovanja v politiki…

Zato je pomembno, da ne pozabimo, da so ljudje, iz katerih so naredili “zvezde” ali “simbole”, iz mesa in kosti, takšni kot ti in jaz. Nič drugačni. In da so številni razmišljali napredno, kritično do izkoriščanja ter s simpatijami do bojev proti kapitalizmu in zatiranju. To je spomin, ki ga je vredno ohraniti.

+ Ni komentarjev

Dodaj svojega