Nova študija, ki je analizirala ekstremne vremenske dogodke v letih 2020 in 2021 (https://bit.ly/3Xf1dEY) je pokazala, da je globalno pregrevanje intenzivno zaostrilo porast in intenzivnost ekstremnih pojavov. Temperature po svetu, ki jih beležimo v zadnjih letih, presegajo vse sodobne zgodovinske norme in svet potiskajo v novo izredno nevarno stanje.
Vročinski val v Južni Koreji oktobra 2021 je bil tako na primer kar za 7 °C toplejši od običajnih vročinskih valov. Po dosedanjih prepričanjih in ugotovitvah, bi ta veljal za dogodek, ki se zgodi zgolj vsakih 6250 let. Toda najnovejši podnebni modeli predvidevajo, da bodo takšni in hujši vročinski valovi do leta 2060 postali nova normalnost za Južno Korejo, v kolikor ne bo prišlo do radikalnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Takšne ekstreme beležimo po vsem svetu.
Ti ekstremni dogodki so jasen pokazatelj, da se okoljska kriza zaostruje hitreje kot smo pričakovali, mnogo hujše so tudi posledice. To potrjuje tudi konec lanskega leta objavljena študija o takoimenovanih prelomnih točkah (https://bit.ly/3XuKopp). Ta ugotavlja, da nas že globalno pregrevanje za 1°C, torej prag, ki smo ga že presegli, ogroža mnogo bolj, kot so predvidevala pretekla podnebna modeliranja.
Do sedaj nepredvideno zaostrovanje okoljskega zloma bo več kot 90 % svetovnega prebivalstva podvrglo med seboj povezanim vplivom ekstremne vročine in suše (https://go.nature.com/3H7u2xC). Pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov bi se lahko povečala kar za desetkrat.
Novejša modeliranja, študije in raziskave vse bolj jasno kažejo, da nas tudi v primeru najbolj optimističnih scenarijev v naslednjih letih čaka serija okoljskih katastrof in pretresi v organizaciji kapitalističnega izkoriščanja. Kozmetični ukrepi, reformizem in ekološka modernizacija kapitalizma ne prinašajo vidnih rezultatov. Izhod iz tega stanja lahko prinese zgolj prehod v ekosocialistično družbo. Pri tem pa bosta bistveni dve usmeritvi: 1. selektivna odrast (https://bit.ly/3H5YQ1B), pri čemer je jasno, da je ta ob nedotaknjeni zasebni lastnini zgolj malomeščanska utopija, in 2. prilagajanje podnebnim spremembam, pri čemer je ključno, da večina sredstev ne bo ostala v državah centra svetovnega kapitalizma.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega