Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo v Beli hiši sklical triurno zasedanje z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, da bi razpravljala o načrtih za obsežen vojaški napad na Iran. Trump je večkrat obljubil, da bo nova vojna daleč presegla lanskoletno 12-dnevno ameriško-izraelsko bombardiranje Irana, v katerem je umrlo več kot tisoč Irancev, večinoma civilistov. ZDA so od začetka leta v regijo napotile ogromno število vojaškega osebja in strelnega orožja.
Ameriška armada pod vodstvom letalonosilke USS Lincoln zdaj obkroža iranske obale. Vojaške ladje, opremljene z izstrelki Tomahawk in lovskimi letali F-35 in F-18, so razporejene v Arabskem morju, v Hormuški ožini in še bolj severno v Perzijskem zalivu ob Katarju. Podatki o sledenju kažejo tudi na množičen prihod ameriških vojaških transportnih letal na ameriške vojaške baze po vsej regiji, ki nedvomno prevažajo vse vrste oborožitvenih sistemov, izstrelkov in drugega streliva.
V torek je Trump dejal, da bo kmalu v regijo poslal drugo „armado“, to je drugo bojno skupino letalonosilcev. Po poročanju medijev je ameriška mornarica zdaj pripravljena začeti zasegati tankerje, ki prevažajo iransko nafto, s čimer bo Washington, podobno kot v Venezueli, okrepil svojo desetletja trajajočo kampanjo za zadušitev iranskega gospodarstva s pomočjo obsežnih sankcij, ki so same po sebi enakovredne vojnemu dejanju.
Trump trdi, da se pogaja z Iranom v upanju, da bo preprečil vojaški spopad. Pogajanja so pravzaprav mafijsko »izsiljevanje«, pri katerem Teheran izbira med kapitulacijo ali vojno. Po srečanju z Netanjahujem v sredo je Trump dejal, da bi raje sklenil sporazum, nato pa je grozeče dodal: »Zadnjič, ko se je Iran odločil, da je bolje, da ne sklene sporazuma, se jim ni izšlo dobro.«
V sredo je na podoben način Iranu grozil tudi podpredsednik JD Vance. Ob koncu potovanja v severne sosede Irana, Armenijo in Azerbajdžan, je Vance novinarjem povedal, da ima Trump veliko možnosti za napad na Iran, »ker imamo najmočnejšo vojsko na svetu«. Ta politika, ki jo poganjajo plenilske imperialistične cilje, ni le agresivna, ampak tudi nepremišljena in bi lahko hitro privedla do katastrofalne vojne.
Washington od Irana zahteva, da se odreče svoji suvereni pravici do civilnega jedrskega programa v skladu s Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja, da preneha z vsako podporo Hamasu, Hezbolahu in drugim članicam svoje »osi upora« ter da sprejme obsežne omejitve svojega programa balističnih izstrelkov. Sprejetje teh zahtev bi Iran pustilo brez obrambe in moči v primeru agresije ZDA in Izraela ter ga dejansko spravilo v položaj polkolonije.
Iran je zgodovinsko zatirana država, katere razvoj je bil v zadnjih stoletjih in pol neizbrisno izkrivljen in oviran zaradi srečanja najprej z britanskim, nato pa z ameriškim imperializmom. Treba ga je braniti pred imperialistično agresijo, ne glede na protidelavski značaj njegovega buržoaznega nacionalističnega režima, ki ga vodi šiitsko duhovništvo.
S podporo Demokratske stranke in korporativnih medijev je Trump navedel različne pretveze, da bi upravičil stopnjevanje vojaške agresije proti Iranu: od zaustavitve širjenja jedrskega orožja do „branjenja“ iranskega ljudstva pred državnim zatiranjem. Pred desetimi leti se je Teheran v okviru jedrskega sporazuma z Iranom, ki ga je podprla OZN, strinjal, da bo opustil večino svojega jedrskega programa in ga podvrgel režimu nadzora Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA). Vendar je Trump leta 2018 sporazum torpediral in enostransko uvedel kaznovalni režim sankcij, ki se izvaja prek nadzora Washingtona in Wall Streeta z izrecnim ciljem, da se zruši iransko gospodarstvo in sproži sprememba režima.
Ameriška vladajoča elita in njeni politični predstavniki, tako demokrati kot republikanci, se za demokratične pravice delavcev in kmetov v Iranu ne zanimajo nič bolj kot za pravice Palestincev ali tistih, ki živijo pod absolutističnimi monarhičnimi režimi zalivskih držav.
Prihajajoči napad na Iran je neposredna posledica dvostranskega projekta – ki se je začel pod Bidnom in nemoteno nadaljeval pod drugo Trumpovo administracijo – za nasilno oblikovanje »novega Bližnjega vzhoda« z uporabo Izraela kot napadalnega psa ameriškega imperializma.
Iranski buržoazni režim, ki se boji delavskega razreda, ni sposoben pozvati množice v regiji, kaj šele delavce po vsem svetu, k skupnemu boju proti imperializmu. V sredo je iranski predsednik Masoud Pezeshkian izjavil, da bo država odprla svoje jedrske objekte za »vsako preverjanje«, v očitnem poskusu, da bi dosegel nekakšen dogovor. Vendar so bili ponavljajoči poskusi Islamske republike, da bi se pogajala za zbližanje z Washingtonom, ki segajo v zgodnja 90. leta, vedno znova zavrnjeni.
Ameriški imperializem je medtem utrpel ogromno erozijo svoje globalne gospodarske moči, zaradi česar je postal še bolj obupan in plenilski. Glede na javno izražena stališča Teheran sprejetje Trumpovih zahtev obravnava kot samomor režima. V primeru napada je obljubil, da bo udaril nazaj po ameriških bazah v regiji in Izraelu. V sredo, na 47. obletnico strmoglavljenja šaha, so milijoni ljudi, med njimi tudi mnogi, ki nedvomno gojijo globoko nezadovoljstvo s sedanjim režimom, šli na ulice po vsem Iranu, da bi izrazili svoje nasprotovanje ameriški imperialistični agresiji.
Poleg tega je Trumpova administracija v krizi. Sooča se z množičnim nasprotovanjem svoji teroristični kampanji proti priseljencem, ki jo vodi ICE. Trump med drugim vojno proti »sovražniku« Iranu vidi kot sredstvo za rešitev sebe in svoje administracije iz neštetih kriz. Nedvomno bi izkoristil vojno z Iranom za okrepitev svoje diktature, med drugim tudi z označevanjem protivojnih protestnikov za izdajalce. Vojna je pogosta pot, ki jo izberejo vlade in vladajoči razredi, ko se soočajo z nerešljivimi problemi in naraščajočim družbenim nasprotovanjem.
Ameriški imperializem in globalni kapitalistični sistem, ki ga je politično in gospodarsko podpiral večino preteklega stoletja, sta vidno v razpadanju. Delavci in delavke v ZDA in po vsem svetu morajo stopiti v bran iranskega ljudstva, zahtevati takojšen umik vseh ameriških vojaških sil iz Bližnjega vzhoda in preklic vseh sankcij proti Iranu kot del vzpostavljanja globalnega gibanja proti vojni.
Boj proti vojni je boj proti kapitalizmu. Temeljiti mora na revolucionarni mobilizaciji mednarodnega delavskega razreda. Nasprotovanje ponovni oborožitvi in vojni mora biti povezano z bojem za zaščito življenjskega standarda delavcev in delavk ter socialnih in demokratičnih pravic po vsem svetu.
Povzeto po: https://www.wsws.org/en/articles/2026/02/12/wali-f12.html
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega