KAJ STORITI GLEDE NEVZDRŽNEGA STANJA V DOMOVIH STAREJŠIH OBČANOV?

Rezultati ankete Centra za družbeno raziskovanje (CEDRA) o oskrbi in negi starejših v Sloveniji so podali nazorno sliko o nevzdržnem stanju na tem področju. Nekaj osrednjh dognanj raziskave bomo na kratko navedli spodaj, seveda pa vas vabimo k branju celotnega prispevka (https://tinyurl.com/yzmw3e3k) in k lastni aktivaciji za izboljšanje delovnih in bivanjskih razmer v domovih starejših občanov (glej povezavo na dnu).

»Pred izbruhom epidemije covid-19 (na katero so odgovorni reagirali neustrezno, posledica pa je bila visoka smrtnost v domovih starejših občanov), je na mesto v domu starejših občanov čakalo 25.000 ljudi, 10.000 bi posteljo potrebovalo takoj.«

»Vse vlade v zadnjih 15 letih so število mest v domovih večale samo s privatizacijo, saj naj v proračunu ne bi bilo dovolj javnih sredstev za oskrbo starejših. Drugače povedano, stroške skrbi za starejše so z višjimi cenami, ki jih zaračunavajo zasebni domovi (do 20% dražji od javnih), prevalile na uporabnice in uporabnike oziroma njihove svojce ter na delavke in delavce, ki ob kadrovski podhranjenosti (primanjkuje približno 1200 delavcev, tako negovalnega kot zdravstvenega kadra) na delovnih mestih izgorevajo in izgubljajo zdravje. Od leta 2005 država ni zgradila nobenega doma starejših občanov, podelila pa je veliko število koncesij zasebnemu kapitalu (natančneje 11 koncesij za skupno 1285 mest).«

»Ker mest v domovih kronično primanjkuje, ker so cene za številna gospodinjstva previsoke in ker trpi kvaliteta oskrbe, so mnogi prisiljeni za svoje starejše svojce skrbeti doma, pri čemer to delo v veliki večini opravljajo ženske. Kaj kažejo odgovori na anketna vprašanja? Količina dela se sicer razlikuje, največ jih skrbi nameni okoli dve uri na dan, številni pa tudi štiri, osem ali celo več. A že dve uri na dan pomenita, da oseba opravi 56 ur neplačanega skrbstvenega dela na mesec – torej več kot en dodaten delovni teden v mesecu.«

»Proces privatizacije oskrbe starejših je možno ustaviti le s povezovanjem in združitvijo vseh akterjev, delavcev, uporabnikov storitev in svojcev, v enotno, dobro organizirano skupino, ki si bo aktivno prizadevala izbojevati zahteve po dostopnem sistemu javne skrbi za starejše za vse, ne glede na socialni status. Anketa je pokazala, da je potencial za takšno povezovanje velik, saj je kar 95 % sodelujočih odgovorilo, da so pripravljeni podpreti delavce v domovih starejših občanov v boju za boljše pogoje dela.«

Bi se v gradnjo gibanja za boljše bivanjske razmere in delovne pogoje v DSO in izboljšanja skrbi za starejše nasploh želel_a vključiti tudi sam_a? Izpolni naslednji obrazec: https://tinyurl.com/j4ex7nv3.