KAJ JE NAROBE Z UPOROM VEČEROVCEV?

Kot smo že poročali https://bitly.ws/32NEZ, so lastniki in uprava Večera odločili, da bodo štajerski časnik preselili v prostore, ki so v lasti mariborskega župana Saše Arsenoviča. Ta je prostore Galerija Gosposka Večeru ponudil po dumpinški ceni. Vsekakor se lahko strinjamo, da je to zelo škodljivo za avtonomijo omenjenega časnika in dejstvo je, da bo ta poteza, če uporabimo besede zaposlenih, okrnila ugled časnika. Bralci se bodo povsem upravičeno spraševali, če novinar v svojem prispevku govori resnico ali nanj morda posredno ali neposredno pritiska najvplivnejši človek v mestu.

Vsekakor je vredno pozdraviti poskus upora medijskih delavcev Večera. Večerovci so poročali sami o sebi, organizirali so branje pred Večerom, zbirajo podpise podpore, organizirajo protestni shod. Gre za prvi resnejši poskus upora v omenjenem mediju v zadnjih letih.

A upor je prišel več let, celo desetletji prepozno, prav tako je preblag, da bi ga lahko brez zadržkov podprli. Na podlagi javnih nastopov se zdi, da so se uprli šele, ko so se zbali za svoj ugled. Novinarji so namreč do sedaj pokazali vse preveč razumevanja za kapital, kar je  močno prispevalo tudi k stanju, ki ga imamo danes. Pa če pustimo grehe zaposlenih na Večeru v času obnove kapitalizma, ki so prodajali delnice Večera in omogočili, da so si medijsko hišo prilastili takšni in drugačni “nestrateški lastniki”. Razlogov za organizirani delavski boj je bilo v zadnjih letih ogromno in če ne bi razumevajoče kimali kapitalu, bi morda lahko preprečili najhujše. 

V zadnjih nekaj letih se Večerovci niso uprli, ko je leta 2021 prišlo do prodaje Večerove stavbe. Niso se uprli, ko je vodstvo napovedalo krčenje števila zaposlenih. Niso se uprli, ko se jim je začelo nalagati vedno več obveznosti. Niso se uprli, ko izgubljali sodelavce.  Delavstvo nikoli ne bi smelo čutiti potrebe, da razume kapital. Ko pride do te situacije, bo razredni nasprotnik to razumevanje zlahka izkoristil za to, da bo enostavno poteptal vse kar lahko. 

Večerovci se borijo za ugled in ohranitev avtonomije. A ob tem si ne moremo kaj, da ne bi pomislili, koliko ugleda in dejanske avtonomije jim je sploh še ostalo. 

V zadnjem času lahko vedno bolj jasno vidimo, da je zaradi pomanjkanja novinarjev Večer na izjemno pomembnih področjih (zunanja politika, delavski boji, migracije, stanovanjska problematika) ohromel. Vedno več člankov o aktualnem dogajanju je povzetih po STA ali pa teme pokrivajo novinarji, ki tematike ne poznajo dovolj, da bi lahko o njej verodostojno poročali. Novinarski prispevki v vedno večji meri postajajo zgolj skopi povzetki izjav za javnost. Seveda slednjega ne moremo očitati le Večerovi medijski hiši. Gre za probleme, s katerimi se soočajo praktično vsi medijski delavci. Zanje so v veliki meri resda krivi lastniki, pa naj bo to kapitalistična država ali pa zasebniki, ki se z medijem želijo le okoristiti, a svoj del odgovornosti za stanje morajo prevzeti tudi novinarji.

Ta se odraža tudi v medijski nastopih Večerovcev. Rok Kajzer, ki je nastopil v imenu zaposlenih na Večeru, je npr. v Odmevih kot argument, zakaj se ne bi smeli preseliti v prostore župana, dejal, da nikjer v “civiliziranem delu Evrope” ni takšnega primera. To lahko razumemo, da se Večerovci ne bi uprli, če bi bil takšen primer praksa v “civiliziranem delu Evrope”.  Ob tem, da je “civilizirana” Evropa odgovorna za velik delež grozot na svetu, bi zastopnikom Večera svetovali, da premislijo o tem, kaj je zanje civilizirana Evropa in ali je res prav ta “razviti” svet tisti, na katerega se velja sklicevati in jemati za vzor. Selitev Večera k županu bi bila sporna tudi, če bi bila to že ustaljena praksa v Nemčiji, Franciji in na Norveškem. 

Večerovce tudi močno skrbi, da bo na njihovo delo legla senca dvoma. A senca dvoma kar se tiče poročanja o mariborskem županu, že dolgo leži. Delu novinarjev mariborske redakcije javnost že očita naklonjenost oziroma manko kritike zoper aktualnega županstva. 

Poglejmo si nekaj primerov, ki v bralstvu upravičeno vzbudijo sum, da nekateri novinarji raje poročajo v prid vladajočih razredov. Prvi primer je poročanje o rezih v kulturi, ki jih je pred nekaj meseci izvedla mariborska občina. Večer je, ne le o tem zelo uborno poročal, ampak je namesto, da bi dal glas kulturnikom in ljudem, ki so s tem utrpeli konkretne posledice, mariborskemu županu ponudil večstranski intervju in mu tako dal ogromno prostora, da na dolgo in široko odgovori na očitke. Soočanje z očitki je seveda lahko kritično, vprašanja so lahko kritična, a odločitev, koliko prostora se bo komu v časopisu namenilo ima močan vpliv na dojemanje problema. Sploh glede na to, da je bilo “drugi strani” namenjeno bistveno manj prostora za predstavljanje svojih stališč in razlago svojega položaja. Tudi v primeru poročanja o Univerzijadi, ko so se morali študentje (zaradi vztrajanja občine pri izvedbi tega dogodka) na vsak način izseliti iz svojih domov, je Večer stališče študentov le na kratko omenil, bistveno več pozornosti pa je namenil uradnim pojasnilom občine in vodstva študentskih domov. 

V mainstream medijih so pogosteje zastopana liberalna stališča. Večina novinarjev namreč izhaja iz podobnih družbenih ozadij kot politiki, šolajo se v istih šolah, dobivajo informacije iz istih virov, zato izhajajo iz istih predpostavk. Liberalni mediji so temelj liberalnega establišmenta. Ta je vseskozi prepojen z interesi kapitalističnega razreda. Kljub nekaterim konfliktom, ki jih imajo lastniki posameznih medijev z drugimi kapitali, se vsi skupaj dobro zavedajo interesov svojega razreda. Zato ne pustijo do glasu delavskemu razredu, ki je izključen iz javne sfere. Zdi se torej, da je edina svoboda v kapitalističnih medijih to, da jih lahko kdorkoli (ki si to seveda lahko privošči) svobodno kupi in jih uporabi v svoje interese. Kot je dejal Marx: “Prva svoboda tiska je v tem, da ni obrt [podjetje].” Kako lastništvo medijev vpliva na medijsko poročanje in zakaj v medijih prevladuje liberalna ideologija, smo na Rdeči pesi že pisali https://bit.ly/3NcDrFQ. Novinarji pa se pogosto postavijo v vlogo razsodnika, mirovnika, ki bo predstavil eno in drugo stran ter tako skrbel za uravnoteženost poročanja. Všeč jim postane, da jih, ko hodijo po mestu, pozdravljajo vplivni meščani, hitro se lahko začnejo počutiti, da so del tega elitne združbe, namesto da bi sebe dojemali kot delavce. Zavedno ali nezavedno to vpliva tudi na njihovo dojemanje sveta, stališča in vrednote. Občasne kritike političnih elit jim le še okrepijo občutek neodvisnosti, hkrati pa še vedno poročajo z zavedanjem, da si ti, “uspešneži” bolj zaslužijo njihovo pozornost kot pa delavstvo, izkoriščani in zatirani. Njim sicer dajo nekaj pozornosti, toliko, da lahko rečejo, da so prispevek uravnotežili. 

Novinarji se zelo pogosto prehitro zadovoljijo s piar izjavami občine in premalo pozornosti ter energije vložijo v raziskovanje problema. Eden od razlogov je seveda pomanjkanje časa in povečan obseg dela, a vsekakor je ob tem še velik razlog, ki je novinarska lenobnost. Novinarji namreč vedo, da bodo v novinarskih krogih oklicani za aktiviste, če bodo dali izkoriščanim in zatiranim toliko glasu, kot bi si ga zaslužili. To bi prav tako pa bi to zahtevalo bistveno več dela na posameznem prispevku in več časa, ki bi si ga morali izboriti na uredništvu.

Večerovci bi tako morali zahtevati več in se zavedati tudi lastne odgovornosti za stanje v medijih. Dokler se bodo borili samo za ugled in računali na sentimentalnost bralstva do zgodovinsko pomembne medijske hiše, bodo težko računali na množično podporo. Delavstvo ne rabi biti pasivni element te družbe, lahko je tisto, ki zahteva in se bori, ne pa da razume kapital. Za začetek je, če želimo ohraniti novinarstvo, nujno premisliti, kakšno vlogo naj ima novinarstvo. Bo še naprej aparat za reprodukcijo vladajočih idej ali bo končno izkoristilo svoj dostop do informacij ter si upalo videti dlje?

Pesine objave o medijih:

Večer se seli k županu: https://bitly.ws/32NEZ

Napad na Ano Lah: https://bit.ly/3orBk8M

Pesin podcast Zakaj potrebujemo socialistični medij: http://bitly.ws/JESf

Objave o RTV: https://bit.ly/3OrtPJN, https://bit.ly/3q2JXHt in https://bit.ly/3WnmjkS

Medijski prestopi v politiko: https://bit.ly/3UKVXZ1

Za tisk, svoboden od trga: https://bit.ly/3PgspSSO (ne)pristranskosti medijev: https://bit.ly/3NcDrFQ

+ Ni komentarjev

Dodaj svojega