Novinar in ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange, ki so ga kar 12 let preganjali zaradi novinarskega dela, je končno svoboden. Assangu so ZDA očitale kršenje zakona o vohunjenju, ker je leta 2010 na spletni strani Wikileaks objavil zaupne diplomatske in vojaške dokumente, ki mu jih je predala nekdanja ameriška vojakinja in žvižgačica Chelsea Manning.
Dokumenti, ki jih je objavil Wikileaks, so razkrili številne vojne zločine ameriške vlade v Iraku in Afganistanu, tudi mučenja in umore civilistov. Gre za eno največjih objav tajnih podatkov v ameriški zgodovini v času vladavine predsednika Baraka Obame. Z objavo je Assange razkrinkal centre politične moči na Zahodu, ki se odkrito požvižgajo na to, kar tako radi javno glorificirajo, demokracijo in pravo.
A v vzameno za svobodo je moral Assange priznati krivdo v eni točki obtožnice, povezani z ameriškim zakonom o vohunjenju. Dogovor naj bi pred ameriško zvezno sodnico na Severnih Marianskih otokih formalizirali v sredo zjutraj po lokalnem času. Sodnica naj bi mu izrekla 62 mesecev zaporne kazni, pri čemer se mu bo upošteval čas, ki ga je že prebil za zapahi v Veliki Britaniji. To pomeni, da bo lahko 52-letnik takoj po kratkem sodnem naroku s pacifiškega otoka Saipan odletel proti rodni Avstraliji.
Assangeu je sicer grozil dosmrtni zapor v ZDA, če bi bil obsojen zaradi obtožb po zakonu o vohunjenju in računalniških goljufijah, zlorabah zaradi objave zaupnega gradiva, vključno z videoposnetkom “Kolateralni umor” ter vojnimi dnevniki v Afganistanu in Iraku.
Terenskih poročil iz Afganistana je bilo kar 90 000. Vse izmed njih so pri WikiLeaksu minimalno uredili, zakrili imena civilistov in objavili na spletni strani, nekaterim medijem pa so po dogovoru poslali gradivo z geslom za dostop do neurejene verzije. Guardianova novinarja sta geslo javno objavila in tako zapečatila Assangeovo usodo. Assange je bil pet let zaprt v strogo varovanem zaporu Belmarsh v Združenem kraljestvu, pred tem pa je sedem let živel na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu.
Pri WikiLeaksu verjamejo, da če se vojne lahko začne z lažmi, se jih lahko konča z resnico. Mnogo ljudi je prav na podlagi objav WikiLeaksa spregledalo, da napadi ZDA na Afganistan in Irak temeljijo na lažni perspektivi. Mnogim organizacijam so dokumenti predstavljali povod za ukrepanje proti vojnemu ustroju. Wikileaks namreč temelji na ideji, da morajo vsi imeti dostop do vseh informacij, ki jih vlada drži v tajnosti. Zato neposredno, zgolj z minimalnimi posegi z namenom zaščite civilistov, objavlja dokumente, ki jih je pridobiva od živčačic in žvižgačev. S tem ruši pregrado med informacijami in ljudmi. Deluje neprofitno in avtonomno. Objavljeni dokumenti so bili sicer že večkrat uporabljeni na Evropskem sodišču za človekove pravice in celo na vrhovnem sodišču Združenega kraljestva.
Na WikiLeaksu so prepričani, da je svoboda Assangea posledica globalne kampanje. V izjavi so zapisali, da mu je višje sodišče v Londonu odobrilo varščino in popoldne so ga izpustili na letališču Stanstead, kjer se je vkrcal na letalo in zapustil Združeno kraljestvo. Assange se bo tako kmalu ponovno združil z ženo in otrokoma, ki sta svojega očeta dosedaj poznala le izza rešetk.
Seth Stern, direktor zagovorništva pri fundaciji Freedom of the Press, je za spletni medij Common Dreams dejal, da je “dobra novica, da Ministrstvo za pravosodje konča to neprijetno sago. Toda zaskrbljujoče je, da je Bidnova administracija čutila potrebo po priznanju krivde za domnevni zločin pridobivanja in objave državnih skrivnosti.” Opozoril je, da to, za kar je bil prepoznan kot kriv, preiskovalni novinarji počnejo vsak dan. “Priznanje krivde ne bo imelo precedenčnega učinka sodne odločbe, vendar bo poročevalcem še leta predstavljala grožnjo.” Dodal je še, da je uprava, namesto da bi opustila primer, legitimizirala kriminalizacijo rutinskega novinarskega ravnanja.
“Vzeli so junaka in ga spremenili v kriminalca, medtem pa so vsi vojni zločinci v datotekah, ki jih je WikiLeaks razkril prek Chelsee Manning, na svobodi in nikoli niso bili kaznovani. Novinarje lahko ubijate nekaznovano, tako kot Izrael trenutno počne v Gazi,” je za Common Dreams komentiral Vahid Razavi, ustanovitelj Ethics in Tech.
Mirovna skupina pod vodstvom žensk CodePink je zapisala, da bi svet brez kritičnega novinarstva Juliana Assangea vedel veliko manj o vojnih zločinih, ki so jih zagrešile ZDA in njihovi zavezniki. Takšne informacije so koristne ne le za boje posameznikov ampak tudi mirovniških organizacij proti vojnemu ustroju. Medtem ko je bil Julian zadnjih 14 let v ujetništvu, so vojni zločinci, ki so uničili Irak, prišli na svobodo. Mnogi so še danes na vladnih položajih ali pa živijo od dobička orožarskih pogodb, je opozorila mirovna skupina in dodala, da čeprav Assange priznava krivdo za vohunjenje, ga podpirajo kot velikana novinarske integritete.
Da je Assange svoboden je vsekakor dobra novica, a grenki priokus v ustih puščata dejstva, da je za to moral delno priznati krivdo in da so s tem priznanjem upravičili leta, ki jih preživel v zaporu. S tem se le potrjuje, da sta demokracija in vladavina prava v kapitalizmu zgolj mit.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega