Po dveh peticijah, skupno več kot 2500 zbranih podpisov za izboljšanje javnega potniškega prometa in številnih individualnih pritožbah, občanke in občani, potniki in potnice še kar čakajo na javni potniški promet, ki bi služil potrebam ljudi. Ljudje v Mariboru nadaljujejo z organiziranjem. V ponedeljek so na tiskovni konferenci poročali o odgovorih občine na zahteve ljudi in napovedali stopnjevanje aktivnosti.
Uroš Jagodič iz Teznega je izpostavil, da Tezno kot druga največja mestna četrt zaradi spremenjenih voznih redov nima zagotovljenega dostopa do zdravstvenih storitev (UKC-ja). To predstavlja še posebej velik problem za gibalno ovirane in starejše osebe. Tezenčani so z željo po vrnitvi stare trase občini predali 1567 podpisov, občina pa zahteve po vrnitvi noče razumeti in upoštevati. “Poleg linije G1 predlagamo tudi spremembo linije G3, da namesto daljšega čakanja pri Mariborskem vodovodu zapelje do Tezenske dobrave, kjer omogoči navezavo na linijo P12 in deloma razbremeni tudi linijo G1.” Jagodič je prepričan, da je bila sprememba voznih redov narejena na hitro in brez ustrezne infrastrukture.
Jerneja Breznik iz ekosocialistične iniciative Klas je pokomentirala vsebinsko prazne odgovore občine na poslane zahteve pobude za boljši javni potniški promet v Mariboru. Občina je na primer odgovorila, da so pri prenovi voznih redov upoštevali 73 % želja ljudi med tem ko izkušnje iz terena kažejo drugačno sliko. “Občina skuša prikazati, kot da gre za posameznike, ki se pritožujejo in se ne želijo prilagoditi spremembam. Ampak tukaj ne gre le za parcialne interese posameznikov. To so ljudje dokazali z zbiranjem podpisov na Teznem, v Limbušu in po celem Mariboru.”
Na zahtevo, da mora javni prevoz povezovati ključno infrastrukturo je občina odgovorila, da je bil osnovni razlog za spremembo izboljšanje dostopnosti in prilagajanje na spremembe v mestni infrasturkturi. “Ena izmed naših glavnih zahtev je prav vrnitev trase G1 na prejšnjo traso, ki je Tezno povezala z UKC-jem. Ali UKC za občino ni ključna infrastruktura?” se sprašuje Breznik.
Ena izmed zahtev je bila tudi izboljšanje delovnih pogojev za zaposlene v Marpromu, na kar je občina odgovorila, da skrbijo za zadovoljstvo svojih zaposlenih in posodabljanje voznega parka. Ob tem so na primer povsem spregledali zahtevo, da bi morali biti prav zaposleni vključeni v prenovo voznih redov. Oni so namreč v prvi bojni liniji, najbolje poznajo trase, Maribor in imajo stalen stik s potnicami, je poudarila Breznik.
Tudi kar se frekventnosti tiče pobudniki za boljši javni potniški promet niso zadovoljni z odgovori. Frekventnost bi se naj zmanjšala glede na analizo zasedenosti avtobusov. A kot je dejala Jerneja Breznik, občinski funkcionarji zamenjujejo vzrok in posledico. Več ljudi bi uporabljalo javni potniški promet, če bi bila frekventnost večja. Če analize ugotavljajo, da na določenih predelih avtobusi niso dovolj zasedeni, bi se to lahko rešilo z uporabo manjših avtobusov na teh predelih. “ Bistvo javnih storitev ni to, da so rentabilne ali dobičkonosne, ampak da služijo našim potrebam. Prav tako ne smemo pristajati na logiko, da so javne storitve zgolj zadovoljive. Javne storitve, financirane iz našega denarja, bi morale biti najboljše!”
Prometna ureditev, utemeljena na uporabi osebnega avtomobila in vse pripadajoče infrastrukture, je za okolje nevzdržna. Krepitev javnega trajnostnega prometa, ki bo dostopen vsem in omogočal opravljanje vsakodnevnih obveznosti in zadovoljevanje potreb, je nujen za našo prihodnost.
Rene Fras iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost Maribor je dejal: ”Pogosto se v javnosti, kadar se govori o okoljski krizi, kot problem poudarja individualni vpliv ali celo krivda posameznikov, kot rešitve pa se navaja predvsem ukrepe v smeri odrekanja posameznikov. Ampak ne rabi biti tako. Javni promet je odličen primer, kako lahko ustrezne investicije za izboljšanje javnih storitev ne le dvignejo kakovost življenja prebivalcev ampak imajo tudi pozitiven vpliv na okolje z zmanjšanjem izpustov.” Kakovosten javni promet lahko koristi vsem prebivalcem, ne le tistim, ki ga uporabljajo, saj manjše število avtomobilov pomeni tudi manj zastojev, manj hrupa, znižanje onesnaženosti zraka, manjše potrebe po parkiriščih, ki pogosto stojijo na nekdaj zelenih površinah.”
Fras pravi, da se občina v resnici hvali z zmanjšanjem kilometrov sheme ter celo varčevanjem na račun javnega potniškega prometa. Naštel je nekaj sprememb, ki jih je uvedla MOM: “ Linije 9, 13 in 16, ki so včasih vse vozile do končnih postajališč v Dogošah, poštnem centru in Dupleku, se danes marsikatere ustavijo že v Zrkovcih, Stražunu ali Brezju, do končnega cilja pa vozijo le določeni avtobusi. To ne le da uvaja dodatno zmedo za potnike, temveč občanom na periferiji mesta precej slabša mobilnost.”
Tudi Fras je kritičen do zmanjšanja frekventnosti na večini linij. “V Limbušu, kjer je takratna linija 4 tudi med konicam vozila vsakih 45 min vozi danes vsakih 75 min, v Zrkovcih, kjer so včasih imeli avtobus vsakih 60 min ga imajo danes izven prometnih konic le na vsakih 90 min. Na sedanjih linijah P11, P12, P13, P16 kjer so občani včasih uživali frekvence avtobusov na vsakih 30 ali celo 20 minut, vozijo danes avtobusi večinoma le vsakih 60 minut. Tudi na liniji 1, ki je nekoč bila edina linija, ki je med konicami vozila vsakih 10 min in še takrat so bili avtobusi nabito polni, vozi danes med konicami vsakih 15 min, večino dneva pa na 20 min. Zapovrh pa še zaobide UKC ter fakultete in srednje šole na Ljubljanski,” je povedal.
“Na levem delu Drave avtobus ni konkurenčen niti pešačenju. MOM s spremembo ni skušala dvigniti standarda javnega prometa v Mariboru, ampak je poskušala zmanjšati obseg števila prevozov in na javnem prometu prihraniti kolikor se da, dokler se ne bi občani uprli. No, tukaj so se ušteli,” je sklenil.
Pobudniki pobude za boljši javni potniški promet od občine pričakujejo, da začne zahteve jemati resno in izvajati ukrepe v skladu s potrebami ljudi. Če se to ne bo zgodilo, bodo zaostrovali aktivnosti.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega