Zdravniška stavka, s Fidesom na čelu, še vedno poteka in se zaostruje. Po prvem marcu bodo začeli veljati prvi umiki soglasji za nadurno delo nekaterih zdravnikov. Medtem pa se čakalne dobe daljšajo, pregledi se pacientom, ki čakajo po več mesecev prestavljajo ali celo odpovedujejo. Nekaj dni nazaj pa so mediji poročali tudi o tem, da zaradi zdravniške stavke ne deluje ambulanta za voznike na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča v Ljubljani, ki edini opravlja zdravniške preglede za izdajo vozniških dovoljenj invalidom (https://bit.ly/3uMjIaS).
Očitno je torej, da je stavka vse prej kot v korist pacientom. Hkrati stavka škodi tudi drugim delavkam in delavcem v zdravstvu. Kljub temu, da so njihovi najbližji sodelavci, ki sploh vzpostavljajo pogoje za zdravljenje, jih zdravniki ne omenjajo. To ne pomeni le, da so jih pustili na cedilu, ampak objektivno poslabšujejo njihov položaj, saj si prisvajajo sredstva, ki bi pokrili nizke plače delavk in delavcev ter ki bi omogočile nove zaposlitve v zdravstvu. Nedvomno obstaja veliko zdravnic in zdravnikov, ki jim je delovanje v javno korist prvi interes, a ker se nihče ne oglasi, saj prisegajo na stanovski molk, teža pade na vse v belih haljah.
Napori zdravniškega reakcionarstva so še posebej škodljivi, tudi zato, ker uničujejo bistveno solidarnostno infrastrukturo – javno zdravstvo. Fides in Zdravniška zbornica sta s svojimi aktivnostmi tlakovala pot zasebnim izvajalcem zdravstvenih storitev. Oboji so tekom let zasledovali svoji sebični interes na škodo celotnega sistema javnega zdravstva.
Tako kot v spodnjem videu pove Jenull, stavkajoči zdravniki nimajo nobenega interesa, da bi čakalne dobe v zdravstvu skrajšali, ker prav njihov lastni zaslužek temelji na tako dolgih čakalnih vrstah. Če nekdo potrebuje nujen pregled si torej mora, zaradi dolgih čakalnih vrst, urediti (in v nekaterih primerih plačati) pregled prav v privatnih ambulantah teh stavkajočih zdravnikov.
Kot smo že pisali v prejšnji objavi: “Ne obstaja nobena sila, ki bi zdravnike kolikor toliko disciplinirala. Vlade liberalnega bloka so prešibke, SDS in NSi pa zasledujeta enake ali podobne privatizatorske motive. Sindikati delavk in delavcev v zdravstvu so razdrobljeni in šibki, osredotočeni na plačne drobtinice. T.i. civilna družba je omejena na nekaj posameznikov, ki so osredotočeni na pridobivanje medijske podpore. A nedvomno je ljudska podpora javnemu zdravstvu še vedno visoka. Vprašanje je, kdo jo bo skušal organizirati in mobilizirati za spopad z belimi haljami. ”
Povezava do našega članka: https://bit.ly/3OW9zze
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega