Ivo Boscarol v zadnjih mesecih kar ne izgine iz naslovnic uveljavljenih časopisov in iz prvih minut informativnih-šov programov najbolj gledanih televizijskih programov. “Dobri človek iz Ajdovščine” je ob prodaji svojega podjetja Pipistrel, domači občini namenil 25 milijonov evrov ciljne donacije, ob nedavnih požarih na Krasu, pa je napovedal, da bo izenačil znesek, ki ga bo država namenila gasilcem, ki sodelujejo pri gašenju požarov.
V dobršnem delu ljudi, tudi tistih, ki sami niso njegovi razredni sopotniki in ne spadajo v medijsko-politični establišment, se je pod vplivom slednjih in siceršnjih družbenih okoliščin kapitalističnega reda, razvila predstava o Boscarolu kot heroju. Heroju, ki se bori z neugodnim poslovnim okoljem, a kljub temu izkazuje izjemno skrb za sočloveka, za družbo kot celoto.
Zmeraj, ko prebiramo takšne hvalospeve pomembnemu predstavniku vladajočega razreda s strani trobil obstoječega družbeno-ekonomskega reda, se velja vprašati kaj se skriva za to zloščeno podobo.
Ivo Boscarol se kot polnokrvni predstavnik svojega razreda aktivno zavzema za uveljavljanje politik, ki zasledujejo interese kapitala in so v nasprotju z interesi delovnih ljudi in družbe kot celote. Pri tem ni osamljen, o njegovih zaveznikih pri teh poskusih odprave institucionalne družbene solidarnosti, nižanja delavskih standardov in ostalih družbeno škodljivih praksah, smo že obširno poročali:
Že več kot desetletje je stara njegova izjava za medijsko izpostavo organizacij kapitala, časnik Finance, kjer je sindikate označil za neposredno odgovorne za bankrot države, ki ga je napovedoval. V istem intervjuju se je zavzel za reformo trga dela. Dejal je “Nujno bi morali reformirati trg dela, narediti bolj fleksibilno zaposlovanje ter odpuščanje.” Trg delovne sile želi narediti še bolj nestabilen za delavke in delavce, s tem povečati njihovo stopnjo discipliniranosti in uslužnosti, sebi pa zagotoviti možnost, da se iz danes na jutri znebi nepotrebnih, preglasnih in nezaželenih delavk in delavcev.
Bil je in ostaja eden najvidnejših zagovornikov dohodninske reforme, ki jo je sprejela prejšnja Janševa vlada. Reforme, ki daje kapitalistom, najemodajalcem, menedžerjem in vrhu birokratskega aparata, jemlje pa sredstva za vse javne storitve, ki jih uporabljamo delovni ljudje (https://bit.ly/3PzYNgt). Boscarol je promotor razbijanja družbene solidarnosti, katere posledice potem kobajagi gasi z “velikodušnimi donacijami”.
Znanje pridobljeno na javnih univerzah označuje za “nekompetentno” in se zavzema za še več koncesij za zasebne visokošolske ustanove. Za uveljavitev zasebnih pobud na račun vsem dostopnega, javnega in kvalitetnega izobraževanja se zavzema tudi na področju osnovnošolskega izobraževanja, je namreč podpornik 100% javnega financiranja zasebnih osnovnih in srednjih šol ter neumorni promotor “alternativnih izobraževalnih praks”.
Ivo Boscarol je junak. Junak svojega razreda. Junak kapitala in produkt obstoječega ekonomsko-političnega sistema ter medijske krajine. Grobar delavstva in solidarne družbe. Obraz družbeno škodljivih praks, nazadnjaških politik in sovražnik vsakovrstnega delavskega organiziranja! Tega ne zakrije nobena maska človekoljubnosti.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega