Po super referendumski nedelji si lahko za kak mesec oddahnemo, padel je zakon o parlamentarni preiskavi, prav tako pa smo uspeli le za las, z manj kot 700 glasov v korist PROTI, ubraniti javno RTV. Kljub konservativnii zmagi pri posvetovalnih referendumih o volilni pravici tujcev ter delu, kot pogoju za socialno podporo, ta vseeno ni slavila tako velike enotnosti, kot smo jo pričakovali nekateri.
Pri zakonodajnih referendumih v tem mandatu pa gre opaziti novo taktiko preusmerjanja pozornosti s strani desnice, ki na pobudo za zakonodajni referendum odgovori s posvetovalnimi referendumi v upanju, da bodo ti privabili več konservativnih volivcev, ki bodo glasovali ZA. Ob naslednjem zakonodajnem referendumu o interventnem zakonu, – ki prihaja še letos in bo zares pravi boj proti rušenju že pridobljenih pravic, rušenju institucionalizirane solidarnosti, boj proti interesu milijonarjev – je desnica prav tako razpisala tri posvetovalne referendume – o znižanju DDV-ja, prepovedi zakrivanja obraza oziroma burkah in racionalizaciji javne uprave.
Glede na volilno udeležbo (54,62 %) lahko trdimo, da ta taktika deluje. Po osamosvojitvi oz. restavraciji kapitalizma je ta bila višja le na posvetovalnima referendumoma o vstopu v EU in NATO leta 2003 (60,43 %) ter na referendumu o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic iz 2007 (57,98 %), kateri je sicer potekal skupaj s takratnimi predsedniškimi volitvami.
V primerjavi z večino referendumov v prejšnjem mandatu se je včerajšnjih volitev udeležilo približno 220 tisoč več volilnih upravičencev, od tega jih je bilo, če primerjamo referendum o ukinitvi RTV prispevka z referendumom o zakonu o RTV iz 2022, kar 200 tisoč dodatnih volivcev konzervativnega pola, ter le 20 tisoč dodatnih volivcev liberalnega pola. Tudi če primerjamo včerajšnje referendume s posvetovalnimi referendumi iz 2024, ostaja doseg liberalnega pola s pomočjo socialistov približno enak pri okoli 470 tisoč volivcih, doseg konservativnega pola pa se je povečal za okoli 200 tisoč volivcev. Kaj je razlog za tako velik porast desnice?
Liberalni pol oziroma samooklicana civilna družba je tekom svoje kampanje k udeležbi na volitvah pozivala predvsem najbolj gentrificirane (in najbogatejše) volilne okraje. Podeželske okraje je brez premisleka označila za skrajno desne, češ da nanje vpliva cerkev. S tem je umetno ustvarila razkorak med delavci, ki živijo na podeželju in delavci, ki živijo v urbanem okolju. Namesto da bi razumeli in upoštevali razredni boj ter spodbujali enotnost delavskega razreda, so med njimi zasejali strah in sovraštvo – strah liberalnih volivcev pred “skrajno desnimi” prebivalci podeželja, ter odpor in sovraštvo konservativnih volivcev do liberalnega bloka kot tudi do progresivnih idej civilne družbe.
Kratkotrajna zmaga na posameznih referendumih, kjer delavski razred kampanjo prepusti nevladnim organizacijam, kot je inštitut 8. marec, je tako le kredit, za katerega plačujemo zmeraj višje obresti. Za prihajajoč referendum o interventnem zakonu, oziroma zakonu za bogate, bo zato ključno, da se organizira delavstvo, sindikati, delavske organizacije. Brez delitve na “konzervativne vasi” in “liberalno mesto”. Če pride v veljavo, bomo namreč nasrkali vsi, razen bogatašev.
Razumeti moramo, da medtem ko liberalni pol odkrito demonizira in odvrača volivce na podeželju, jih tam desnica dobesedno prehiteva po desni. Sama stranka SDS oz. njen podmladek Slovenska demokratska mladina beležita največji val včlanjevanja v zadnjih 30 letih: marca 2026 je predsednik SDS izjavil, da so samo do božiča 2025 pridobili več kot 2400 novih članov, po državnozborskih volitvah pa do sredine aprila še dodatnih 850, podmladek SDM je samo v letu 2025 ustanovi kar 30 novih lokalnih odborov. Desnica se ob hendikepirani igri liberalnega pola tako zmeraj bolj krepi, med sebe pridobiva predvsem mlajše člane in dolgo veljavno predpostavko, da so mlajši volivci zmeraj bolj liberalni, starejši pa bolj konzervativni, obrača na glavo.
Delavski razred bo moral preseči blokiranje zakonov, ki bi v prvi vrsti bolj prizadeli politike iz liberalnega pola kot njih same, ter obvarovati priborjene javne storitve in jih izboljšati. Morali bomo zaščititi tudi naše sosede, ki imajo to smolo, da so bili rojeni izven imperialističnega centra, zaščititi naše tovariše, ki v trenutnih razmerah ne najdejo ali ne zmorejo opravljati dela. Saj je le vprašanje časa, kdaj bo ta nesreča, da izgubimo že priborjene pravice, ali pa smo potisnjeni v še hujšo obliko prisilnega dela kot je mezdno delo, doletela tudi nas.
Gostujoče pero je pripravil Rene Fras.
GOSTUJOČI PRISPEVEK // RP je odprta platforma in omogoča objavo prispevkov avtoric, ki se dotikajo naprednih bojev ali vprašanj.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega