V branje vam ponujamo prispevek, ki smo ga na naš naslov prejeli iz strani našega bralstva. Vabljeni k deljenju in komentiranju.
V dneh, ko veliko poslušamo o državljanski solidarnosti, enotnosti in medsebojni pomoči, pozornost preusmerimo k vplivu poplav na položaj in pogoje dela.
Za vsako veliko krizo velja, da v svojih razsežnostih najbolj prizadene najbolj izkoriščane in s tem samo še poveča družbene, ekonomske in razredne razlike. Nič drugače ni v primeru nedavne povodnji. Državna pomoč se tudi tokrat osredotoča zgolj na tisto plast delovnega ljudstva, ki ima v pravno-formalnem smislu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Zaradi posledic poplav si lahko delavci uredijo odsotnost z dela zaradi višje sile v obdobju od 3. avgusta do konca leta, delodajalci pa lahko zanje zaprosijo za povračilo nadomestil plač.
Vladni sveženj intervencijskih ukrepov daje delavcem pravico, da si tudi za nazaj uredijo odsotnost zaradi višje sile – ob tem so upravičeni do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove. Omenjeno nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače. Enako velja tudi za delavce, ki so zaradi posledic ujme na čakanju, vendar jim ta pravica preneha že konec oktobra. V izjemnih okoliščinah je lahko delavcu odrejeno dodatno delo prek polnega delovnega časa.
Ukrepi, ki jih je država sprejela na področju dela, v neposrednem oziru zadevajo delovne ljudi, vključene v formalna delovna razmerja, kar pomeni, da omenjeni ukrepi ne veljajo za delavce, ki z delodajalcem nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi in za delavce, ki jim teče odpovedni rok. Zakaj je lahko to problematično?
V kategorijo dela brez pogodbe uvrščamo tudi oblike študentskega in sezonskega dela ter nekatere druge oblike dela. Takšen način dela je pogostejši v poletnih mesecih – ravno v času, ko so Slovenijo prizadele uničujoče poplave. Dejavnosti, kjer so oblike neregistriranega dela najpogostejše, so zasebno varovanje, gradbeništvo, gostinstvo, turizem, avtoprevozništvo in nekatere druge storitvene dejavnosti.
Oseba, ki je morala zaradi posledic poplav ostati doma oziroma sanirati nastalo materialno škodo in je vključena v oblike dela, kot je denimo sezonsko delo, tako ni upravičena do nadomestila. Gre za še eno pojavno obliko strukturne neenakosti med sekundarnim trgom delovne sile in tako imenovanimi »varnimi oblikami zaposlitve«. Povodenj je v času, ko so mnogi delovni ljudje utrpeli večjo gmotno škodo, razgalila tveganje, ki ga prinaša delo brez pogodbe.
Neredne oblike zaposlitve so poleg opisanega pogosto povezane s študentskim delom. Zdi se, da je delovno študentstvo ponovno ostalo izključeno – sprejeti ukrepi sicer predvidevajo, da lahko študentje na prizadetih območjih prejmejo denarno pomoč v višini 300 evrov, vendar bi bila lahko le-ta zastavljena »proporcionalno« – deli se »povprek«, brez slehernega ozira na socialni in gmotni položaj prizadetega posameznika.
Problem pa je seveda globlji; korenini v samem obstoju materialnih razmer, ki delovnega človeka prisilijo v negotove oblike dela. Delo brez pogodbe je očiten izraz poglobljene razčlenitve trga delovne sile – kot tako predstavlja eno izmed značilnosti kapitalističnega produkcijskega načina in ga zatorej ni mogoče v celoti odpraviti, če ne odpravimo kapitalizma.
Razumljivo je, da država ne more ustrezno zaščititi delavcev, ki nimajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Fetišizem pravne države, po katerem je delavec-producent zgolj abstrakten politični državljan, ne pa (tudi) nosilec raznovrstnih konkretnih interesov, se ne ozira na realne delovne pogoje v katerih je primoran delavec opravljati delo – državna pomoč zatorej obide določeno obliko dela, če produkcijsko razmerje ni priznano kot formalno delovno razmerje.
Stiska delovnih ljudi, povezana s poplavami, je zatorej samo razkrila protislovje, ki izhaja iz tendence po razčlenitvi trga delovne sile in poglabljanja neenakosti pogojev dela. Neregistrirane oblike dela (denimo sezonsko delo v kmetijstvu) bodo nadalje ostale spremljevalke kapitalističnega načina produkcije.
Ljudje, ki jih je prizadela naravna katastrofa, iz krize tudi tokrat ne bodo izšli enako ogroženi; razredne razlike slovenskega perifernega podeželja, povezane s prodiranjem negotovih oblik dela (kot so denimo sezonska dela ali dela v gradbeništvu), utegnejo v bližnji prihodnosti pustiti vidne posledice in docela preobraziti ekonomsko ter demografsko podobo prizadetih področij.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega