Pisatelj, politični analitik in kolumnist časnika Le Figaro, Eric Zemmour, se vse bolj ogreva za kandidaturo na francoskih predsedniških volitvah. Te bodo potekale aprila 2022. Skoraj gotovo se bodo iztekle v drugi krog, kjer se bo najverjetneje odvila volilna tekma med sedanjim predsednikom Emmanuelom Macronom in enim izmed dvojca Eric Zemmour ali Marine Le Pen.
Zemmour velja za francosko različico nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Znan obraz iz televizije, del establišmenta, ki ga od njega na zunaj razločuje njegova »politična nekorektnost«, in skrben varuh interesov vladajočih razredov v družbi. Zadnja merjenja javnega mnenja kažejo, da trenutno uživa okoli 20 % podporo francoskih volivk in volivcev. V anketah je že prehitel predsednico Nacionalnega zbora in eno izmed voditeljic nove skrajne desnice v Evropi, Marine Le Pen.
V francoski javnosti je Zemmour poznan predvsem po svoji rasistični retoriki v zvezi s teorijo o »veliki zamenjavi« belskega prebivalstva s prišleki iz juga in vzhoda. Zagovarja patriarhalno ureditev družbe in podobno kot Trump v ZDA, obljublja vrnitev velike in močne Francije.
Toda kakšno Francijo in svet si zamišlja Zemmour? V cilju doseganja debelejših denarnic najbogatejših v družbi, bi drastično znižal davke na dobiček in močno razbremenil kapitaliste pri plačevanju prispevkov v socialno, zdravstveno in pokojninsko blagajno. Popolnoma bi ukinil zdravstveno varstvo za tujce in povečal sredstva namenjena za vojsko. Pred kamerami pogosto igra na karto suverenizma, vendar bi Francijo obdržal tako v evro coni, Evropski uniji kot zvezi NATO. Sindikalno gibanje želi dodatno postaviti pod jarem francoske države in oklestiti storitve socialne države.
Njegova morebitna kandidatura bo gotovo povečala vpliv kriptofašističnih političnih pozicij v Franciji, hkrati pa bo omogočila, da pod njihov okvir preidejo tudi deli buržoazije, ki so do sedaj ostali zvesti tradicionalnim konservativnim strankam. To se že kaže v številnih podporah lokalnih političnih veljakov in nekaterih podjetniških združenj, ki hitijo v Zemmourjev objem.
Številni, predvsem liberalni, komentatorji polagajo upe v to, da bo Francijo pred Zemmourjem (in fašisti nasploh) rešil ekstremni center v podobi predsednika Macrona. Vendar je Macron takoj po izvolitvi zavil v desno, danes pa se napaja že pri idejah skrajne desnice.
Pogosto izpostavlja tematiko kriminala, ki je seveda glavna tema desnice, tudi v povezavi z migracijami, kjer Macron zagovarja trd pristop. Predlagal je zakon, ki je policiji omogočil avtoritarna sredstva; sicer ga delno je razveljavilo ustavno sodišče, a je policija vseeno dobila dodatne pristojnosti, predvsem pri nadzoru protestnikov. Tretji steber Macronovih politik pa je zakon o islamizmu, ki je trenutno v obravnavi, in je povzetek želja skrajne desnice. Na ekonomskem področju pa nikoli ni skrival svoje naklonjenosti neoliberalnim ukrepom in uresničevanju interesov kapitala.
Stara misel je danes še vedno relevantna: »Kdor ne mara govoriti o kapitalizmu, naj molči tudi o fašizmu.«
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega