Včeraj je potekal drugi krog predsedniških volitev v Braziliji, na katerih je slavil levičar Lula, kandidat Delavske stranke. Nasledil bo skrajnega desničarja Bolsonara, ki je v svojem 4-letnem mandatu povzročil nepopravljivo škodo okolju, amazonskemu pragozdu in staroselskim ljudstvom v Braziliji.
Kljub porazu se je “Brazilski Trump” odrezal boljše kot so napovedovale javnomnenjske raziskave. Med prvim in drugim krogom volitev mu je uspelo povečati glasove za več kot 6 milijonov, Luli pa za 2,6 milijona. Bolsonaro tako ostaja močan. Njegova stranka je največja v kongresu, njegovi podporniki pa nadzorujejo ključne dele države, vključno s tremi najbolj naseljenimi, Rio de Janeirom, Sao Paulom in Minas Geraisom.
Volilno kampanjo so zaznamovale lažne novice in številne provokacije, ki so prihajale iz Bolsonarovega tabora. Prišlo je tudi do obračunavanj med podporniki Lule in Bolsonara, vključno z napadom s pištolo in granatami na policijo s strani vidnega Bolsonarovega politika. Na dan volitev je avtocestna policija z blokado cest poskusila onemogočiti dostop do volišč podpornikom Lule. Bolsonaro rezultatov volitev še ni sprejel. Pred volitvami je namreč zagrozil, da volitev ne bo priznal, kar bi lahko vodilo do nadaljnjega nasilja.
KDO JE LUIZ INACIO LULA DA SILVA?
Nekdanji sindikalist Lula prihaja iz revnega ozadja. Brazilski vladajoči razred in država pod prejšnjim desničarskim Temerjevim režimom sta aprila 2018 Lulo zaprla zaradi domnevne korupcije. Lani je sodišče sodbo razveljavilo in omogočilo Luli vrnitev na politični parket. Lula je namreč Braziliji predsedoval med letoma 2003 in 2010.
V času njegovega preteklega predsedovanja je Brazilija doživela gospodarski razcvet, ki ga je sprožil porast svetovnega povpraševanja po dobrinah. Njegov takratni prihod na oblast je sprva razburil vlagatelje, ki so se bali njegovaga vzpona, vendar je Lula te strahove pomiril tako, da je svoj program pomaknil proti sredini. Kljub temu so njegov mandat zaznamovali obsežni programi socialnega varstva, ki so milijone dvignili iz revščine ter programi za zaustavitev deforestacije v amazonskem pragozdu.
Čeprav je Lulino predsedovanje v letih 2003–2010 dejansko zmanjšalo deforestacijo deževnega gozda, je v svojem mandatu zasledoval tradicionalni industrijski razvoj. Pod njegovim nadzorom je državna banka financirala prodor goveje industrije v Amazonijo, državna naftna družba pa je razvila ogromne nove zaloge nafte.
LETOŠNJE VOLITVE
Po 100 % preštetih glasov drugega kroga volitev je Lula prejel 50,9 %, Bolsonaro pa 49,10 %. Kmalu po rezultatih prvega kroga letošnjih volitev je Lula pridobil podporo Simone Tebet in Cira Gomesa, sredinskih politikov, ki sta v anketah zasedla tretje in četrto mesto – oba sta bila zaradi števila njihovih podpornikov torej pomembna podpora v predsedniški tekmi. Toda ta podpora bi lahko prišla s svojo ceno. Tebet ima namreč dolgoletne vezi z močnim brazilskim kmetijskim sektorjem, kar lahko pomeni, da se bo moral Lula pomakniti v sredino.
Medtem ko je Tebet ponudila svojo brezpogojno podporo Luli, jo to kljub temu postavlja v boj za visoko ministrsko mesto, kot na primer na kmetijskem ministrstvu, kjer bi lahko nekaterim delom kmetijskega kapitala dala močno besedo pri oblikovanju vladnih podnebnih in okoljskih načrtov.
Tudi brazilski kongres bi lahko bil velika ovira za načrte Luline administracije. Bolsonarova stranka bo zdaj največja v obeh domovih kongresa, saj je svoj delež v spodnjem domu kongresa povečala za 30 odstotkov. Kljub temu je v kongresu pridobila nekaj mest tudi levica. Lulina Delavska stranka ima zdaj 68 članov v spodnjem domu kongresa, v primerjavi s prejšnjimi 56 člani (nekaj ostalih levih strank je tudi pridobilo na podpori).
Rezultati so bili manj navdihujoči v mestih, ki so najbolj ogrožena zaradi deforestacije. Bolsonaro je zmagal na območjih, ki jih je krčenje gozdov najbolj prizadelo. 8 od 10 amazonskih območji z najhujšo degradacijo okolja je glasovalo za Bolsonara. Reševanje problema hitrega krčenja gozdov v Amazoniji bo torej težavno.
POMEMBNO ZA AMAZONSKI PRAGOZD!
V Braziliji se nahaja 60 odstotkov amazonskega deževnega gozda, ki je zaradi svoje sposobnosti črpanja ogljikovega dioksida iz ozračja ključnega pomena za naš planet. Amazonski pragozd in staroselci so, odkar je Jair Bolsonaro leta 2018 prvič prevzel položaj, pod nenehnim pritiskom.
V zadnjih štirih letih se je krčenje gozdov v Amazoniji povečalo za več kot 50 % in se tako dvignilo na najvišjo raven v zadnjih 15 letih. Povečali pa so se tudi gozdni požari v regiji. Okoljski zločini so v porastu, vključno z nezakonito zasedbo zemljišč na zaščitenih območjih, vdori na staroselska ozemlja in atentati na staroselske voditelje ter okoljske aktiviste.
Zaradi radikalnega povečanja deforestacije, amazonski pragozd zdaj izpušča več ogljikovega dioksida, kot ga sprejme. V prvi polovici leta 2022 je bilo krčenje gozdov za 20 odstotkov večje kot v istem obdobju leta 2021 in je na dobri poti, da bo letos doseglo rekordne ravni. Bolsonaro je s prihodom na oblast odpravil izvršilne ukrepe za zaščito pred deforestacijo, zmanjšal financiranje znanosti in okoljskih agencij, odpustil okoljske strokovnjake in si prizadeval za oslabitev staroselskih zemljiških pravic. Sprejel je torej ukrepe, ki so večinoma podpirale kmetijski kapital.
V tem kontekstu je Lulina zmaga ključna, saj bo njegova administracija po vsej verjetnosti prinesla večjo zaščito amazonskega pragozda. Lula je v tokratni kampanji obljubljal zaščito amazonskega deževnega gozda, boj proti krčenju gozdov, subvencioniranje trajnostnega kmetijstva in zelene reforme brazilskega davčnega zakonika.
Kljub temu, da je Lula bil v svoji kampanji odkrito naklonjen zaščiti okolja, tako zaradi domačega pritiska z levice kot zaradi mednarodnega ogorčenja, ki ga je pritegnila Bolsonarova vojna proti okolju, pa je njegov glavni poudarek na viziji trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj pa je problematičen, saj ga zaznamujejo številni mehanizmi “zelenega” kapitalizma, ki so bili med Bolsonarovo administracijo podprti tudi s strani Paula Guedesa, Bolsonarovega ekonomskega svetovalca in trenutnega ekonomskega ministra.
Poleg tega je Lula v svoji kampanji podpiral tudi nove investicije v fosilno industrijo in povečanje proizvodnje fosilnih goriv. Brazilija je namreč največja proizvajalka nafte in plina v Latinski Ameriki.
KAKO NAPREJ?
Na mednarodni ravni je prihod Lule del trenda vzpona progresivnih vlad v Latinski Ameriki. Lula bi lahko v tem kontekstu deloval kot vezivo med progresivnimi voditelji. Zanimiv bo predvsem odnos z Borićevo vlado v Čilu in kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom, ki je skupaj s podpredsednico Francio Marquez artikuliral ambiciozno agendo glede opustitve fosilnih goriv.
Kljub temu pa je Bolsonarova koalicija veleposestnikov, evangeličanskih kristjanov in malomeščanskih malih podjetnikov še vedno precej močna. Ta koalicija zdaj nadzoruje guvernerje treh največjih območji. In, kot smo že omenili, je Lulova leva koalicija manjšina v kongresu. Z Lulo se je za podpredsedniško mesto boril tudi kapitalistični varčevalni politik Alckmin, Lula pa je svojo kampanjo vodil tudi na podlagi obljub o fiskalni odgovornosti. V kontekstu globoke krize kapitalizma po vsem svetu to nujno pomeni reze in napade na delavski razred.
Lulino zmago in Bolsonarov poraz je vseeno potrebno proslaviti. Zmaga proti Bolsonaru pa je le začetek. Pred Lulo je dolga pot, da odpravi škodo, ki so jo povzročila štiri leta uničevanja okolja in staroselskih pravic. Bolsonarizem ostaja živ in ga bo treba premagati v tovarnah in na delovnih mestih, v delavskih soseskah z uporabo metod množičnih stavk in demonstracij za družbeno upravljanje s produkcijskimi sredstvi in naravnimi viri znotraj planetarnih omejitev.
+ Ni komentarjev
Dodaj svojega